Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Število pacientov se v ambulantah nujne medicinske pomoči po celotnem svetu iz leta v leto povečuje. Razlogov za hitro rast obiskov ambulante nujne medicinske pomoči je veliko. Narašča tudi delež obiskov pacientov, ki prihajajo v ambulante nujne medicinske pomoči zaradi zdravstvenih težav, ki niso primerne za zdravljenje v ambulantah nujne medicinske pomoči. S tem povzročajo dodatno obremenitev ambulant nujne medicinske pomoči. Namen magistrskega dela je z raziskavo ugotoviti, ali se v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana srečujejo z nenujnimi pacienti. Raziskovalna metodologija: Od Zdravstvenega doma Ljubljana smo pridobili dovoljenje za pregled dokumentacije enote Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana. Iz nje smo po naprej načrtovanem vzorcu izbrali vse nenujne paciente, ki so avgusta 2014 obiskali ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana. Kot nenujnega smo označili pacienta, ki je po Manchestrskem triažnem sistemu pridobil modro ali zeleno triažno kategorijo in njegove težave trajajo več kot tri dni. Iz dokumentacije nenujnih pacientov smo analizirali podatke o spolu, starosti, času obravnave, razlogu obiska, triažni kategoriji in finančno vrednost nenujnega obiska. Pridobljene podatke o nenujnih pacientih smo po retrospektivni analizi obdelali z računalniškim programom SPSS 20.0, v katerem je bila uporabljena deskriptivna statistika. Rezultati: Z raziskavo in pregledom dokumentacije smo ugotovili, da število pacientov v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana iz leta v leto narašča. Po pregledu dokumentacije je bilo razvidno, da tudi v ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana prihajajo pacienti zaradi nenujnih zdravstvenih težav. Takšnih smo v avgustu 2014 našteli kar 176. Ugotovili smo, da so moški s 60 % pogosteje kot nenujni pacienti poiskali zdravniško pomoč v enoti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana, kljub temu pa nismo ugotovili statistično pomembne razlike glede na spol pri pogostosti obiskov nenujnih pacientov v nočnem času (t = 1,145; p = 0,254). Kar 28,4 % nenujnih pacientov je kot razlog za obisk Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana navedlo, da ne želijo k osebnemu zdravniku. Starostno skupino nenujnih pacientov, ki so najpogosteje obiskali Splošno nujno medicinsko pomoč Ljubljana, s kar 37,5 % predstavlja skupina stara od 20 do 39 let. Prav tako med ugotovitvami nismo zaznali statistično pomembne razlike (t = 1,922; p = 0,067) glede na paciente, starejše oz. mlajše od 75 let, v pogostosti obiskov ambulante Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana v nočnem času. Raziskava nam je pokazala, da obravnava nenujnih pacientov vzame zdravstvenemu osebju v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana veliko časa, povzroči dodatne stroške in dodatno preobremenjenost. V povprečju je bilo avgusta 2014 v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči Ljubljana vsak dan skoraj 6 nenujnih pacientov, ki bi morali zdravniško pomoč poiskati drugje. Sklep: Ambulante nujne medicinske pomoči niso namenjene pregledu nenujnih pacientov. Delovanje ambulant nujne medicinske pomoči je namenjeno temu, da življenjsko ogroženi pacienti, katerih zdravstveno stanje se je nenadno poslabšalo, dobijo čimprejšnjo zdravniško pomoč. Ker nenujni pacienti vedno bolj izrabljajo ambulante nujne medicinske pomoči za nenujne zdravstvene težave, bi bilo potrebno pred samim delovanjem novih urgentnih centrov sprejeti pravilnik, ki bi določal, komu so namenjeni urgentni centri in kaj narediti z nenujnimi pacienti.
Ključne besede: Ključne besede: nenujni pacient, obravnava pacienta, ambulanta nujne medicinske pomoči, nujna medicinska pomoč, preusmerjanje pacientov, preobremenjenost ambulant nujne medicinske pomoči.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2015; Ogledov: 2304; Prenosov: 278
Celotno besedilo (914,19 KB)