Search the digital library catalog

Abstract: Osebni podatki so del človekove zasebnosti. Ob vstopu v zdravstveno socialno ustanovo se temu delu zasebnosti posameznik mora odpovedati. Prav zato je osrednja naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi skrbno ravnanje z osebnimi podatki in njihovo varovanje. Zdravstveni delavci se moramo zavedati, da ima vsak stanovalec pravico do zasebnosti in zaupnosti svojih zdravstvenih podatkov. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja. Kot orodje smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal vprašanja s področja teoretičnega poznavanja mednarodne konvencije, zakonov, pravilnikov in kodeksov ter vprašanja s področja prakse glede upoštevanja varstva podatkov v delovnem okolju. Anketiranje je potekalo 10 dni v mesecu marcu 2022, vzorec pa je predstavljalo 118 zaposlenih v zdravstveno socialni organizaciji. Da ne bi prihajalo do kršitev varovanja osebnih podatkov, je potrebno usposobiti vse zaposlene v zdravstveno socialnih ustanovah, da bodo pri svojem delu pravilno obravnavali in uspešno varovali pridobljene osebne podatke.
Keywords: Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov, osebni podatek, zdravstveni podatki, poklicna skrivnost
Published in DKUM: 14.10.2022; Views: 265; Downloads: 33
Full text (1,23 MB)

Abstract: Predstavljena je problematika zaposlovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je dokaj pogost način, čeprav naj bi bil uporabljen le izjemoma. Prikazano je, kako je to področje zakonsko urejeno. Podanih je nekaj teoretskih osnov delovnega prava, opredeljeni so njegovi viri, podrobneje so opisane značilnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Analiza številnih primerov sodne prakse, nanašajočih se na zaposlovanje in delo za določen čas, razkriva, da sodišča nekatera še tako jasna zakonska določila tolmačijo drugače, kot je bilo predvideno, kar omogoča delodajalcem številne zlorabe, delavce pa pogosto postavi v neenakopraven položaj. Na podlagi analize odgovorov iz anketnega vprašalnika, namenjenega delavcem, zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ugotavljamo, da se delavci večinoma zavedajo kršitev zakonodaje, a raje ne ukrepajo, saj se bojijo za svoje službe. Zato je predlaganih nekaj konkretnih možnosti izboljšav delovnopravne zakonodaje, ki bi še bolj zaščitile delavce, delodajalcem pa še bolj omejile možnosti za morebitne zlorabe in nadaljnje kršitve.
Keywords: delovno pravo, pogodba o zaposlitvi (za določen in nedoločen čas), zakon o delovnih razmerjih, delavec, delodajalec
Published in DKUM: 01.03.2018; Views: 1325; Downloads: 184
Full text (899,54 KB)

Abstract: Javna naročila so skupek dejanj, ki jih naročniki opravijo s ciljem gospodarne nabave blaga, storitev ali gradbenih del. K izvajanju javnih naročil so zavezani posredni in neposredni uporabniki državnega proračuna in lokalnih proračunov. Cilj javnih naročil je doseči kar najbolj gospodarno porabo javnih sredstev. Na področju storitev čiščenja poslovnih prostorov se ponudniki pri javnih naročilih pogosto srečujemo s problemom merila najnižje cene. ZJN-2 omogoča naročnikom dve meril: merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe in merilo najnižje cene. Naročniki se prepogosto odločajo za izbor merila najnižje cene, saj je za naročnika, ki pripravlja dokumentacijo javnega naročila, najbolj preprosto in varno merilo. Tako mu ni treba zagovarjati in tehtati dodatnih pogojev, povezanih s kvaliteto izvedbe del. Ponudniki se zaradi pridobitve posla zatekajo k vedno nižjim cenam za storitve, kar pa vodi v nekakovostno opravljanje storitev, neizpolnjevanje delovnopravne zakonodaje, izkoriščanje delavcev, nekatera podjetja se soočajo tudi s prisilno poravnavo ali stečajem. Hkrati ponudniki tudi pozabljajo osnovno načelo gospodarskih družb, ki je zapisano v 1. členu Zakona o gospodarskih družbah: gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Keywords: Javna naročila, Najnižja cena, ZJN-2, Ekonomsko najugodnejša cena, Storitve čiščenja
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 1172; Downloads: 167
Full text (912,27 KB)

Abstract: Pri prodaji, nakupu ali najemu stvari se v vsakdanjem življenju pogosto pojavijo konflikti med kupci in prodajalci zaradi napake izdelka. V poslovni praksi so načini reševanja konfliktov različni, vendar mnogokrat neučinkoviti. Najpogostejša vzroka za neustrezno reševanje teh razmerij sta težnja po ohranitvi poslovnih odnosov ter nepoznavanje pravnih predpisov. Vsak potrošnik ima pravico, da za napake na kupljenem blagu uveljavlja stvarno napako. Ta je opredeljena v pravnih predpisih; v Sloveniji sta to Obligacijski zakonik in Zakon o varstvu potrošnikov. Če potrošnik na izdelku ugotovi stvarno napako, mora o njej prodajalca obvestiti v za to določenem časovnem roku. Potrošnik se sam odloči za enega izmed jamčevalnih zahtevkov. Na voljo ima odpravo napake, zamenjavo izdelka za nov brezhibni izdelek, vračilo plačanega zneska v sorazmerju z napako ali razveljavitev prodajne pogodbe z vračilom celotnega zneska. Med potrošniki je poznavanje pravic in postopkov uveljavljanja stvarne napake šibko. Prav tako jih mnogo ne loči med pojmoma stvarna napaka in garancija. Zato bi bilo potrebno potrošnike bolje seznaniti z njihovimi pravicami in jim tako omogočiti bolj varno poslovno okolje.
Keywords: stvarna napaka, potrošnik, pravice, prodajalec, garancija
Published in DKUM: 22.11.2016; Views: 1717; Downloads: 335
Full text (714,67 KB)

Abstract: V vsaki delniški družbi skupščini družbe kot »organu lastnikov« pripada hierarhično najvišje mesto v strukturi organov delniške družbe. Toda praksa kaže, da to ni tudi najpomembnejši organ v družbi. Skupščini družbe so pridržane le najpomembnejše lastniške upravljavske pravice, medtem ko je vodenje poslov in nadzor nad vodenjem poslov prenesen na druge organe. Empirični podatki so pokazali, da učinkovit »corporate governance« doprinese k učinkovitosti družb, stabilnemu finančnemu sistemu in blagostanju gospodarstva kot celote. Delniška družba potrebuje dva organa, preko katerih oblikuje in izvršuje svojo voljo, da bi bila opravilno sposobna. Ta organa sta skupščina in organ vodenja. Za obstoj in funkcioniranje družbe ni nujni potreben poseben nadzorni organ, saj je mogoče izvajati nadzor znotraj teh organov. Ta sistem upravljanja imenujemo enotirni sistem in je značilen za ZDA, VB in je prevladujoč v svetu in EU. Če se oblikuje še tretji organ, poseben nadzorni organ govorimo o dvotirnem sistemu. Ta sistem je razvila Nemčija z nadzornim svetom, poleg Slovenije pa so ga prevzele še številne druge države (Avstrija, Poljska, Slovaška, Hrvaška, Madžarska, Estonija, Latvija in Litva). V diplomski nalogi bom v prvem delu predstavil podjetje Petrol d.d. kot eno največjih slovenskih trgovskih družb, največjo slovensko energetsko družbo, največjega slovenskega uvoznika in največje slovensko podjetje po prihodkih. Podjetje spada med velike po številu zaposlenih in številu delničarjev. V drugem delu bom predstavil možnosti upravljanja podjetja, sprva bomo omenili dvotirni model, nato evropsko delniško družbo(SE), ki je bila temelj za uveljavitev enotirnega sistema tako v državah EU kot tudi pri nas. Predstavil bom prednosti in slabosti enega in drugega modela. V zadnjem delu diplome bom poskušal dokazati trditev, da je dvotirni sistem upravljanja bolj primeren, oziroma, da ni potrebe da velike družbe, kot so Petrol, Zavarovalnica Triglav, Krka, Luka Koper in druga velika slovenska podjetja, ki uspešno poslujejo menjajo model upravljanja. S pomočjo intervjuja s predsednikom uprave Petrola, bom poskušal odgovoriti na vprašanje zakaj Petrol ni prešel na enotirni model upravljanja. Svojo nalogo bom zaključil s spoznanjem, da ni idealnega modela upravljanja in da je bistvo uspešnosti podjetja tim ljudi, torej prave osebe na pravem mestu in da sama sprememba brez podrobne študije še ne bo prinesla izboljšave.
Keywords: Delniška družba, enotirni sistem, dvotirni sistem
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1424; Downloads: 119
Full text (412,92 KB)