| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 63 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
61.
Analiza govora voditeljev v razvedrilnih oddajah na TV Celje
Anja Zakošek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali govor voditelja razvedrilne oddaje na TV Celje. Proučili smo strokovno literaturo o razvoju televizije in predstavili lokalno TV Celje. Opredelili smo socialne zvrsti slovenskega jezika in slovensko pravorečje. V empiričnem delu smo analizirali govor voditelja razvedrilne oddaje Top Music. Izpostavili smo odstopanja od knjižne norme na ravni glasoslovja, uporabo mašil, rabo prevzetih besed, izgovarjavo predlogov s/z in v ter najpogostejše skladenjske prvine celjskega pokrajinskega pogovornega jezika. Ugotovili smo, da govorec ni uporabljal knjižnega jezika. Raziskav o govoru v celjskih medijih je malo, zato pričujoča analiza izbranih ravni jezika prispeva k nadaljnjim raziskavam jezikovne usposobljenosti TV-voditeljev.
Ključne besede: lokalna televizija, razvedrilna oddaja, govor v medijih, voditelji, Televizija Celje
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 328; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

62.
Analiza neologizmov v seriji knjig o Harryju Potterju
Valentina Majer, 2018, magistrsko delo

Opis: Neologizmi so na novo tvorjene besede, ki se še niso uveljavile. Veliko jih najdemo v seriji knjig o Harryju Potterju, kjer si je avtorica, J. K. Rowling, zamislila celoten čarovniški svet, za to pa je potrebovala tudi ogromno novih besed. Z njimi je poimenovala bitja, like, predmete, uroke in kraje. Njeni neologizmi so izjemno domiselni, izražajo skrivnosti, karakterizirajo, se nanašajo na videz ali pa so komični. Takšna imena imenujemo aptonimi in izjemno pomembno je, da jih v ciljni jezik uspešno prenesemo, saj v nasprotnem primeru bralca oškodujemo za pristno izkušnjo. V magistrskem delu so predstavljeni neologizmi, in sicer aptonimi, ki se pojavljajo v seriji knjig o Harryju Potterju in v delu Magične živali: Izvirni scenarij. Namen magistrske naloge je analizirati neologizme in aptonime ter ugotoviti, kako uspešno so preneseni v ciljni jezik. Teoretični del zajema obravnavo neologizmov in aptonimov, predstavljeni so besedotvorni postopki, uporabljeni pri tvorbi novo nastalih poimenovanj, obravnavane so smernice književnega prevajanja s poudarkom na prevajanju otroške in mladinske literature. Empirični del vsebuje analizo etimologije in besedotvornih postopkov v izvirniku ter primerjavo s prevodi. Poudarek je na prevodnih načinih, ki jih je uporabil prevajalec Jakob J. Kenda – ali je neologizme uspešno prenesel v slovenščino, obdržal njihove pomene, konotacijo, učinek, besedne igre in ali je ohranil aptonime. Pokazalo se je, da je najpogosteje uporabljen besedotvorni postopek združevanje, pri čemer je največ tvorjenk zloženk. Pri prevodnih načinih je prevajalec večinoma uporabljal izpeljevanje v ciljnem jeziku ter ustvarjanje novih neologizmov, s tem pa ustvaril domiselne in zabavne prevodne rešitve. Večina aptonimov se je ohranila, najpogosteje z uporabo priložnostnih ekvivalentov, prav tako so se ohranile besedne igre.
Ključne besede: neologizem, aptonim, besedotvorni postopki, književno prevajanje, otroška literatura, Harry Potter
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 138; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

63.
Od literarnega dela do odrskega govora - jezikovna analiza slovenske uprizoritve drame Simona Stephensa Tisti občutek padanja/Birdland v slovenskem narodnem gledališču Maribor (študija primera)
Mojca Kolar, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi neponovljivosti odrskega trenutka je prevajanje za gledališče ena izmed najtežjih oblik prevajanja, saj mora biti prevajalec dovzeten tako za pomen napisanega kot posedovati izjemen jezikovni čut. Tudi lektor, ki skrbi za realizacijo predhodno določenih jezikovnih zvrsti jezika, mora imeti posluh in obširno znanje pri oblikovanju odrskega govora. Magistrska naloga se ukvarja z analizo govora, natančneje s postopkom oblikovanja odrskega govora od dramskega besedila, preko ustreznega prevoda vse do gledališke uprizoritve. V empiričnem delu smo analizirali izbrano poglavje iz drame Tisti občutek padanja (Birdland) Simona Stephensa in izvedli podrobno analizo slovenskega prevoda z angleškim izvirnikom in z odrsko uprizoritvijo, kjer smo obenem analizirali tudi govor. Pozorni smo bili predvsem na prozodična sredstva igralcev. Ugotovili smo, da je bil slovenski prevod narejen ustrezno, pri čemer je zajel ključne poudarke izvirnika. Ugotovljeno je bilo, da prevod v obravnavanem poglavju ni vseboval veliko semantičnih ali slovničnih posegov režiserja. Slovenski prevod je bil skladen z izvirnikom. Lektorja nista imela posebnih težav pri ohranjanju konsistence govorne podobe; narejene so bile večje ali manjše vsebinske spremembe obravnavanega besedila z namenom, da je govor tekoč in se obenem ohranja rdeča nit besedila.
Ključne besede: gledališče, prevajanje za gledališče, odrski govor, Slovensko narodno gledališče Maribor, Tisti občutek padanja (Birdland)
Objavljeno: 25.09.2019; Ogledov: 74; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici