| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
ANALIZA POGOSTOSTI SLOVENSKIH PREVODOV VIZAŽISTIČNIH IZRAZOV
Vanesa Škornik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z izvorno angleškim strokovnim vizažističnim izrazjem, ki s spleta prehaja v besedišče slovenskega jezika. Na podlagi tujejezičnega gradiva, vzetega iz spletnih dnevnikov in tiskanih knjižnih virov, smo pripravili preprost glosar s popisom izrazja, pojasnili v angleškem jeziku in predlogi prenosov izrazja v slovenski jezik. Iz inventarja smo izločili neologizme in jih na kratko predstavili, iz preostalega izrazja pa smo po merilih, ki smo jih določili za diplomsko delo, izbrali besedje za analizo pogostosti. Na prevodnih predlogah izrazov, za katere je bilo več možnih ustreznic, smo analizo izvedli na dva načina: (1) z običajno metodologijo primerjanja števila pojavitev ustreznic v izbranih zbirkah besedil (korpusih Gigafida in Nova beseda) in na svetovnem spletu (s pomočjo brskalnika Google) ter (2) z izgradnjo lastnega ad hoc korpusa (z uporabo orodja WebBootCaT). Pri analizi smo ugotovili, da je strokovno izrazje s področja ličenja še precej neustaljeno, da je le redko popolnoma domače in da prihaja do prehodov izrazja iz strokovne zvrsti v žargonsko in pogovorno. Izkazalo se je tudi, da se v knjižnih virih v slovenskem jeziku pojavljajo opisni prevodi, izrazje je mestoma že zastarelo. Po drugi strani pa uporabniki spleta težijo h kratkim, ekonomičnim izrazom, ki so pogosto citatni ali pa transmorfemizirani. Zaradi nepredvidenih težav pri izgradnji ad hoc korpusa v slovenskem jeziku ustreznic s to metodo ni bilo mogoče presojati.
Ključne besede: strokovno izrazje, kozmetika, ličenje, ličila, korpusna analiza, analiza pogostosti in pojavnosti, ad hoc korpusi, WebBootCaT
Objavljeno: 17.04.2015; Ogledov: 711; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

42.
SPOLNI STEREOTIPI V RADIJSKIH OGLASIH NA RADIU ROGLA
Špela Bezget, 2015, magistrsko delo

Opis: Množični mediji predstavljajo velik del našega vsakdanjega življenja in tako hote ali nehote ustvarjajo določeno podobo o ženskah in moških. Magistrsko delo predstavlja rezultat opravljene analize na področju radijskih oglasov na Radiu Rogla. Predmet raziskave je področje spolnih stereotipov. Opravili smo pregled literature, na podlagi katere smo raziskali področje oglaševanja, množičnih medijev, spolnih vlog ter radia. Ugotovitve o analiziranih radijskih oglasih so pokazale, da v večini radijskih oglasov prevladujejo moški – nastopajo v več oglasih, v posameznih oglasih je uporabljenih več različnih moških glasov, večkrat preberejo slogan in podobno. Prav tako smo podali smernice za nadaljnje delo oz. predloge za širitev raziskave na druga področja (druge radijske postaje, drug oz. daljši časovni okvir ... itd.).
Ključne besede: radio, radijski oglas, Radio Rogla, spolni stereotipi
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1053; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

43.
PREVAJANJE KULTURNO POGOJENIH IZRAZOV V SERIJI VELIKI POKOVCI NA PRIMERU AMATERSKIH PODNAPISOV
Nina Dvoršak, 2015, magistrsko delo

Opis: Kulturno pogojeni izrazi pri prevajanju velikokrat predstavljajo prevajalski problem. Od prevajalca zahtevajo, da pozna tako izhodiščno kulturno kot tudi ciljno kulturo, saj gledalec v ciljni kulturi pogosto ne pozna izraza izhodiščne kulture, zato je izraz treba prilagoditi in ustrezno prevesti. V magistrskem delu smo se ukvarjali z amaterskimi podnapisi humoristične serije Veliki pokovci in s kulturno pogojenimi izrazi v njih. Za prevajanje teh izrazov obstaja veliko različnih strategij različnih avtorjev, sami smo izbrali strategije po Diazu Cintasu in Santamariji Guinot. Ugotavljali smo, katere strategije so najpogosteje rabljene, podali pa smo tudi predloge za izboljšave podnapisov.
Ključne besede: kulturno pogojeni izrazi, kultura, podnaslavljanje, prevajalske strategije, Diaz Cintas, Santamarija Guinot.
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1236; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (38,76 MB)

44.
Analiza podnapisov glede na rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika v filmski trilogiji Boter
Tanja Paragi, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti in analizirati podnapise v filmski trilogiji Boter glede na rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika. V teoretičnem delu so predstavljene socialne zvrsti angleškega in slovenskega jezika, pri čemer smo se opirali tako na teorijo Jožeta Toporišiča kot tudi Andreja Skubica, ki je v teorijo jezikovnih zvrsti uvedel pojem in koncept sociolekta. Prav tako smo se osredinili na pojma družbena mreža in družbeni prostor, ki imata pomembno vlogo pri razumevanju filma in podnaslavljanju oziroma prevajanju v drug tuji jezik. Na koncu je predstavljena še teorija Bernarda Nežmaha, ki je v svojem delu pojasnil razliko med kletvicami in psovkami, kot tudi teorija Kitty M. van Leuven-Zwart, ki je razvila primerjalni model za iskanje razlik med izvirnikom in prevodom. Komparativna analiza vseh delov trilogije Boter, ki se v največji meri osredinja na analizo socialnih jezikovnih zvrsti, je pokazala, da do razhajanj med vsemi deli trilogije Boter ne prihaja. Zgodba vsakega dela nadaljuje pripoved predhodnega. Čeprav so se igralci skozi trilogijo menjavali in je po dveh desetletij, ko je posnet še tretji del trilogije, ostala le peščica istih, so vsi, tako stari kot tudi novi igralci, še vedno predstavljali družino Corleone, italijansko družino, ki se je integrirala v ameriško družbo in poskušala ohraniti ravnovesje med tema dvema kulturama.
Ključne besede: filmska trilogija Boter, socialne zvrsti, družbena mreža in družbeni prostor, kletvice in psovke, primerjalni model, italijanska družina
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 597; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

45.
SLOVENŠČINA KOT JEZIK STROKE V PRODAJNIH KATALOGIH ZA ZBIRALNIKE DEŽEVNICE (PREVOD IZ NEMŠČINE)
Kornelija Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Prodajni katalogi in prospekti raznovrstnih izdelkov različnih proizvajalcev in trgovcev so del našega vsakdanjega življenja. V večini primerov so zasnovani na način, da naslovnika nagovarjajo z besedilom in s slikovnim materialom ter podajajo strokovne in splošne informacije. V diplomskem delu smo za primerjalno analizo uporabili preveden katalog iz nemškega jezika v slovenskega, v katerem so opisani zbiralniki za deževnico in sistemi za zbiranje ter uporabo deževnice. V katalogu sta uporabljena strokovni in praktično- sporazumevalni jezik. Diplomsko delo je razdeljeno na poglavja, kjer smo najprej predstavili strokovni jezik, razvoj in stil strokovnega pisanja. V nadaljevanju smo predstavili razvoj prevajalske teorije, izpostavili smo teorijo skoposa, ki se ukvarja s prevajanjem strokovnih besedil in tako v ospredje postavlja naslovnika ter izvirno besedilo »vrže s prestola«. Prav tako smo prevod obravnavali in analizirali z vidika koherence. Osredinili smo se tudi na prevajalčeve kompetence in na funkcije besedil pri prevajanju. Posebno poglavje smo namenili prevajanju strokovnih besedil, v okviru katerega smo predstavili področje strokovne terminologije in postopke nastanka novih terminov. V primerjalno analizo izvirnega besedila s prevodom smo vključili primere, ki najbolj nazorno prikazujejo zastavljene hipoteze, ter podali svoje predloge ustreznejših prevodov in jih tudi utemeljili. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve analize.
Ključne besede: strokovni jezik, teorija prevajanja, teorija skoposa, strokovna terminologija
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 598; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

46.
USTREZNOST SLOVENSKIH PREVODOV V OSNUTKIH ZAKONODAJNIH BESEDIL ZDRUŽENEGA KRALJESTVA PRI EVROPSKI KOMISIJI
Nina Borec, 2016, diplomsko delo

Opis: Prevajanje strokovnih besedil pri Evropski komisiji ne implicira samo prevajanja primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije, ampak tudi prevajanje nacionalnih zakonodaj držav članic. Tovrstna besedila smo iz funkcijskega vidika umestili med izvršilna, zavezovalna in prikazovalna po Kusterjevi ter praktičnosporazumevalna in strokovna po Toporišiču in Jemec Tomazinovi; glede na njihovo primarno funkcijo smo jih natančneje opredelili kot strokovna. Glede na funkcijsko zvrstnost pravnega jezika smo le-tega povzeli po Cao kot normativnega, performativnega, strokovnega in nedoločnega. Drugi del naloge vsebuje kontrastivno primerjavo desetih naključno izbranih besedil in ugotovljena odstopanja, združena v pet večjih kategorij. Obravnavani prevodi precej bolj odstopajo od norme, ki jo določata Slovenska slovnica (2004) in Slovenski pravopis (2003), kot od jezikovne norme, ki jo določata Medinstitucionalni slogovni priročnik (2015) in Slogovni priročnik Komisije (2010). Količinska analiza kategorij odstopanj med izvirniki in prevodi je pokazala, da je pravopisnih in slovničnih napak nasploh (tj. ne glede na slovensko ali „evropsko“ normo) veliko več kot polovica. Druga odstopanja se vežejo na pomanjkljivosti, vezane predvsem na sam postopek prevajanja in ne izključno na končni izdelek tega postopka. Vzorec je glede na letno objavljeno količino besedil kljub vsemu dokaj majhen, zato rezultatov ne posplošujemo na splošno kakovost besedil, ki jih objavlja zadevni Generalni direktorat Komisije.
Ključne besede: prevajanje strokovnih besedil, Evropska komisija, priročniki, slovenska jezikovna norma, slovnica, pravopis
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 613; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

47.
PREVAJANJE PRI PROCESU USVAJANJA TUJEGA JEZIKA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLI
Stina Mrša, 2016, diplomsko delo

Opis: Veliko evropskih držav načrtno uvaja tuji jezik že v zgodnje izobraževanje otroka. Dosti je tudi hotenih ali samodejno oblikovanih okoliščin, kjer se otrok ob maternem jeziku srečuje tudi z drugimi/s tujimi jeziki. Temeljna izhodišča za preučevanje usvajanja tako prvega jezika kot tudi vseh naslednjih jezikov so razvojne teorije, saj otrok prehaja iz ene razvojne faze v drugo in tako razvija svoje jezikovne sposobnosti ter zori na jezikovnem področju. Učenje jezika je namreč zapletena dejavnost, na katero vpliva veliko različnih dejavnikov. Poučevanja tujega jezika v zgodnjem obdobju se je treba lotiti na drugačen način kot učenja starejših otrok, in sicer tako, da bo samo pridobivanje tujega jezika zabavno, neprisiljeno in spontano. Takšno učenje tujega jezika ne bo v breme otroku, ampak ga bo veselilo, kar bo povečalo njegovo motivacijo in posledično s tem pripomoglo tudi k bolj uspešnemu in obširnemu pomnjenju tujega jezika. Prav v ta namen, da otrok lažje in hitreje ter bolj učinkovito usvaja tuji jezik, dandanes organizatorji poučevanja uporabljajo drugačne načine in metode, kot so jih uporabljali nekoč. Da otrok sam odkriva novi jezik, se pri tem zabava in mu to ni v breme, uporabljajo pristop celostnega učenja oziroma t. i. jezikovne kopeli, kjer otrok nezavedno usvaja novi jezik, sam določa tempo in vsebino usvajanja, ki sta prilagojena njegovi stopnji razvoja, ter si pri tem veliko več zapomni. Pomembno vlogo pri usvajanju tujega jezika ima tudi materinščina, ki ne zavira pridobivanja novega jezika, ampak spodbuja povezave med jezikoma in je tako v pomoč pri usvajanju tujega jezika. Torej od znanja maternega jezika, ki ga je na začetku pri učenju tujega jezika več, k znanju tujega jezika, ki narašča. Raba materinščine se postopoma zmanjšuje in se povečuje razumevanje v ciljnem jeziku.
Ključne besede: prevajanje, materni jezik, tuji jezik, zgodnje učenje tujega jezika, razvoj govora.
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 1046; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

48.
Prevajanje kulturno pogojenih izrazov v humoristični nanizanki Modern family
Marina Škvorc, 2016, diplomsko delo

Opis: Kulturno pogojeni izrazi pogosto povzročajo težave pri prevajanju, saj je treba poznati izhodiščno in tudi ciljno kulturo. Gledalec izhodiščne kulture nujno ne pozna, zato je naloga prevajalca, da ustrezno prevede take izraze in jih tudi prilagodi ciljni kulturi. Namen diplomskega dela je bil predstaviti in analizirati amaterske podnapise v humoristični nanizanki Sodobna družina ter kulturno pogojene izraze, ki se pojavijo v njej. Za prevajanje teh izrazov obstajajo različne prevajalske strategije. Mi smo pri analizi uporabili prevajalske strategije Mone Baker, Jean-Paula Vinayja in Jeana Darbelneta. Ugotavljali smo, katere od teh strategij so bile najpogosteje uporabljene pri prevajanju, prav tako pa smo podali predloge za izboljšavo prevodov.
Ključne besede: kulturno pogojeni izrazi, izhodiščna in ciljna kultura, podnaslavljanje, Modern family, Sodobna družina, prevajalske strategije, Baker, Vinay in Darbelnet.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 681; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

49.
PREVAJANJE IZRAŽANJA POSREDNOSTI V SLOVENSKI SINHRONIZACIJI ANIMIRANEGA FILMA THE INCREDIBLES/ NEVERJETNI
Adrijana Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo predstavljena problematika prevajanja oziroma sinhronizacije animiranih filmov, namenjenih otrokom kot glavni ciljni publiki. Primerjani in analizirani so bili predvsem frazemi in frazni glagoli, ki se pojavijo v animiranem filmu Neverjetni, saj lahko zaradi svoje posrednosti pomembno vplivajo na razumevanje zgodbe. Frazni glagoli se zelo pogosto pojavljajo v pogovornem jeziku izvirnega jezika, občasno tudi frazemi in oboji imajo posredni pomen, kar pomeni, da je iz pomena njihovih sestavin običajno težko razbrati njihov dejanski pomen. V filmu Neverjetni je treba upoštevati še dejstvo, da so glavna publika otroci. Primerjava in analiza sta bili narejeni s pomočjo transkripcije besedila, zapisane na podlagi slišanega v izvirniku in slovenski sinhronizaciji. Namen analize je bil ugotoviti, ali je prevajalec kljub posrednosti našel ustrezne rešitve v posameznih primerih glede na ciljno publiko in ali so pomembno vplivale na razumevanje zgodbe. Analiza je pokazala, da frazni glagoli v večini primerov niso predstavljali tovrstnih težav. Več težav so predstavljali frazemi, namesto katerih je zaradi lažjega razumevanja ciljne publike bila v ciljnem jeziku večinoma uporabljena ustreznica.
Ključne besede: animirani film, sinhronizacija, frazni glagoli, frazemi, posrednost, ciljna publika
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 457; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

50.
Vpliv ustreznosti vmesnega jezika (angleškega) na delo prevajalca: prevajanje za institucije Evropske unije
Nataša Jurišič, 2016, diplomsko delo

Opis: Skupna zakonodaja držav, povezanih v Evropsko unijo, pomeni nove izzive za veliko število strokovnjakov, ki omogočajo njeno nemoteno delovanje. Strokovnjaki, ki veliko prispevajo k uspešni, predvsem pa ustrezni implementaciji skupne zakonodaje v posameznih državah, so tudi prevajalci, ki skrbijo za natančne in predvsem z vidika terminologije usklajene prevode. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili zvrstnost slovenskega in angleškega jezika, opredelili povezovanje evropskih držav v zgodovini in institucije, delujoče v Evropski uniji danes, predstavili nekatere teorije prevajanja in opredelili prevajanje strokovnih besedil, še posebej pravnih. Praktični del diplomske naloge obsega analizo primerov iz prakse avtorice. Kot primere smo uporabili besedila, objavljena na spletni strani TRIS. Analizirali smo jih večinoma na besedni in slogovni ravni, saj tam prihaja do največjih odstopanj in tudi napak. Peter Newmark (2000: 19) je v uvodu v Učbenik prevajanja zapisal: „Sklepam, da se bralec te knjige uči prevajati v materin jezik, saj le na ta način lahko prevaja naravno, točno in kar najbolj učinkovito. Dejansko pa večina prevajalcev kdaj prevaja tudi v tuj jezik („storitveni” prevod) in pri tem povzroča, da se množice bralcev neznansko zabavajo.” Ta misel Petra Newmarka predstavlja bistvo težav, s katerimi smo se soočili pri analizi primerov, izbranih za to diplomsko nalogo, in s katerimi se dnevno srečujejo prevajalci in lektorji. Prevajalci v vmesni jezik niso naravni govorci jezika, v katerega so prevajali.
Ključne besede: zvrstnost, Evropska unija, institucije EU, strokovna besedila, pravna besedila, TRIS, posredno prevajanje
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 384; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (905,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici