| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
KULTURA GOVORA NA RADIU CENTER
Barbara Skuber, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Kultura govorna na Radiu Center predstavlja analizo govora na komercialnem radiu, ki pokriva vso Slovenijo in je odvisen od dobičkonosnosti. To pa doseže le z visoko poslušanostjo, kar pa Radiu Center uspeva, saj ima po Sloveniji kar 21 različnih frekvenc, s tem pa se prilagaja tudi v jeziku, saj jih poslušalci poslušajo prav zaradi razgibanega, manj strogega jezika. S tem pa pride do odstopanj od knjižnega jezika. Ta odstopanja so lahko večja ali manjša, lahko so le naključni govorni spodrsljaji pri hitrem posredovanju različnih informacij, lahko pa so ta odstopanja že pri govorcu samem in so lahko narečno obarvana. Diplomsko delo podrobneje predstavlja analizo glasoslovja in oblikoslovja zbranega gradiva jutranjega programa Radia Center, v katerem zasledimo tako poklicne in nepoklicne govorce.
Ključne besede: Radio, komercialni radio, transkribiranje, mariborski pogovorni jezik, glasoslovje, oblikoslovje.
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 1130; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (993,18 KB)

12.
Prevajanje mitoloških izrazov pri podnaslavljanju serije Nadnaravno
Lucija Korošec, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno prevajanje mitoloških izrazov v profesionalnih in ljubiteljskih podnapisih ameriške serije Nadnaravno (Supernatural). Mitologija je del zgodovine in kulture naroda, zato so mitološki izrazi obravnavani kot kulturno zaznamovani izrazi. Prevodi izrazov so bili analizirani po prevajalskih strategijah kulturno zaznamovanih izrazov Diaza Cintasa in Santamarie Guinot. Namen analize je bil ugotoviti razliko med prevajanjem izrazov profesionalnega in ljubiteljskega prevajalca. Predvideno je bilo, da ljubiteljski prevajalec ne bo toliko časa namenil težje prevedljivim mitološkim izrazom, saj je njegov namen čim prej po izidu novega dela serije posredovati vsebino občinstvu, ki ne razume jezika. Zato se bo pri težje prevedljivih izrazih držal rabe sposojenke. Po drugi strani pa je bilo pričakovano, da se bo profesionalni prevajalec bolj posvetil izvoru in vsebini izraza ter njegov pomen bolj približal slovenskemu občinstvu. S tem namenom je bila narejena tudi podrobnejša analiza mitoloških bitij, ki se pojavljajo v seriji. Ugotovljeno je bilo, da se mitološki izrazi v seriji med seboj razlikujejo glede na razširjenost. Pri izrazih, ki so del angleškega jezika, nimajo pa ustreznice v slovenskem jeziku, je bila največja razlika med ljubiteljskim in profesionalnim prevajalcem. Ljubiteljski prevajalec je v takih primerih uporabljal predvsem sposojenko in kalk, profesionalni pa se je z uporabo različnih strategij potrudil izraze približati občinstvu.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, ljubiteljski podnapisi, prevajanje mitoloških izrazov, prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov, Nadnaravno (Supernatural)
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1673; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

13.
SLOVENSKE USTREZNICE IZRAŽANJA VLJUDNOSTI V PODNAPISIH AMERIŠKE HUMORISTIČNE SERIJE PRIJATELJI/FRIENDS
Karmen Cveček, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati vljudnost v angleško in slovensko govoreči kulturi. V ta namen smo analizirali ameriško humoristično serijo Prijatelji/Friends. Na podlagi analiziranega gradiva smo izvirnik primerjali z amaterskimi podnapisi. Pregledali smo deveto sezono omenjene serije, ki sestoji iz štiriindvajsetih epizod. Iz vsake epizode smo izluščili vljudnostne izraze in jih analizirali na podlagi določenih meril. Sporazumevanje ljudi se s pomočjo vljudnosti harmonizira. Z določenim vljudnostnim izrazom na videz zabrišemo neposredno izraženo zahtevo, sprejmemo določene pogoje, zato da ne bi užalili sporočevalca ter zmanjšamo možnost konflikta. Ukvarjali smo se s pragmatičnim pomenom vljudnosti in ugotovili, da prav tako vsebuje paradokse in dvojnosti, na katere so sporočevalci in naslovniki le redko pozorni. Rezultati so pokazali, da vljudnost v vsakdanjem življenju, tako slovensko kot angleško govoreče kulture, igra pomembno vlogo. Sporočevalec s pomočjo le-te pokaže spoštovanje do naslovnika in obratno, nevtralizirajo se konflikti. Slovensko in angleško govoreča kultura imata pri izražanju vljudnosti podobnosti in razlike.
Ključne besede: vljudnost, slovensko in angleško govoreča kultura, podnapisi, humoristična serija, sporazumevanje
Objavljeno: 16.05.2014; Ogledov: 873; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (606,25 KB)

14.
Prevajanje kot način usvajanja angleščine
Ivan Vidmar, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V današnjem času je znanje tujih jezikov zelo cenjeno in iskano. Ljudje so se namreč začeli zavedati pomembnosti in prednosti znanja tujih jezikov. Ljudje, ki obvladajo več tujih jezikov, veljajo za inteligentnejše in bolj razgledane. Tudi pri iskanju zaposlitve doma ali pa v okviru Evropske unije so bolj konkurenčni. Ravno zaradi tega zavedanja pomembnosti in prednosti znanja tujih jezikov je v zadnjem času postalo priljubljeno učenje tujih jezikov. To učenje se začenja že v otrokovem zgodnjem otroštvu, kar poznamo pod pojmom zgodnje učenje oziroma usvajanje tujih jezikov. Nekateri starši se s tem sicer ne strinjajo, saj menijo, da je to preveč obremenjujoče za otroke. Vendar so strokovnjaki dokazali ravno nasprotno, saj zgodnje učenje tujih jezikov pozitivno vpliva na otrokov govorni, spoznavni in osebnostni razvoj. S pomočjo preklapljanja med jeziki oziroma s prevajanjem, se otrok lažje uči novih jezikov. V uvodnem delu so tako predstavljena različna razvojna obdobja, za katera je značilen razvoj govora. Prestavljeni so tudi dejavniki govornega razvoja in načini, s katerimi lahko otroku pomagamo pri razvijanju govora. Sledi del, ki govori o usvajanju oziroma učenju tujih jezikov in o vlogi materinščine ter o zgodnjem učenju tujih jezikov. V zaključku sledi še del o večjezičnosti, kjer so predstavljene predvsem prednosti večjezičnosti ter kako poteka usvajanje novih jezikov s pomočjo prevajanja.
Ključne besede: razvoj otroka, razvoj govora, usvajanje jezika, zgodnje učenje tujih jezikov, čjezičnost
Objavljeno: 21.11.2014; Ogledov: 1162; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

15.
PODNASLAVLJANJE FILMA AMERICAN PIE GLEDE NA JEZIKOVNE ZVRSTI
Klara Anžič, 2012, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je posebna prevajalska dejavnost, ki zahteva tako jezikovno kot tudi tehnično znanje. Diplomsko delo obravnava podnaslavljanje komedije American Pie glede na jezikovne zvrsti, pri tem pa se osredinja predvsem na sleng, kletvice in psovke. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija skoposa, kriteriji kakovostnega podnaslavljanja in jezikovne zvrsti slovenskega jezika, empirični del pa zajema analizo prevajanja jezikovnih zvrsti (slenga, kletvic, psovk in vulgarizmov) z vidika teorije skoposa in kriterijev kakovostnega podnaslavljanja.
Ključne besede: podnaslavljanje, sleng, kletvice, psovke, skopos
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 1688; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (489,91 KB)

16.
Triptih Milene Korošec
Tone Petelinšek, Alenka Valh Lopert, Marko Jesenšek, Zinka Zorko, 2009, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: slovenščina, jezik medijev
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 322; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

17.
Enojezično podnaslavljanje slovenskega narečnega filma
Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: slovenščina, jezik filmov, podnaslavljanje
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 924; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

18.
Loan words in Prekmurje agricultural terminology
Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, 2010, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: dialectology, loanwords, Prekmurje dialect, agricultural terminology
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1029; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

19.
Translating from standard Slovene into Carinthian and the Prekmurje dialects in Slovene films
Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, Zinka Zorko, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: The present article analyses the translating written standard texts into the Carinthian and Prekmurje dialects in the case of the Slovene films Svetneči Gašper and Boj na požiralniku, and also Halgato and Traktor, ljubezen, in rock'n'roll, and film speech, i. e. speech in the spoken dialogue. In theory the genre of film is already in itself a special language comprising specific expressive means, therefore the term film speech will be used to interpret theresults of the analysis. Its basic form is dialogue treated as an interaction between two or more persons and the scriptwriter defines the language variety used in the films. The Slovene standard language is one that appears in different forms, i. e. varieties. The present article deals with the social varieties divided into standard and non-standard varieties, dialects being part of the latter. The language spoken in Slovene films up to the late 1960s was mostly the Standard. The awareness of the Slovene language diversity/stratification soon started to reflect in Slovene film as one of therealities of contemporary life being implicated also in the entire film facture. Lovro Kuhar - Prežihov Voranc wrote his novels in the standard Slovene language while also introducing expressions from the Carinthian dialect. Most of the films made on the basis of his novels were in the standard social variety, only two Svetneči Gašper (the novel Pot na klop) and Boj na požiralniku were in the Carinthian dialect spoken in Mežiška Valley. The actors born in Carinthia use their dialect in the dialogue speech at all language levels. They preserve the Carinthian diphthongs ie and uo, the stresspoint with all the typical shifts of stress to the left and short vowelsalso in the middle of the word. The pitch patterns in the sentences and words are distinctly falling. The consonant l before back vowels is pronouncedas w (šwa for šla). Feminisation of the neuter, typical dialectal Carinthian endings and inflections for person prevail with most of the actors.Most interjections are also in dialect, usually those expressing mood and requests. With most of the non-Carinthian actors a standard basis is observed, with, however, the presence of dialectal lexemes. Both feature films Halgato (1994) and Traktor, ljubezen, in rockćnćroll (2006) are produced in the Prekmurje dialect despite the fact that the novels by Feri Lainšček on which they are based were written in standard Slovene: (1) Namestokoga roža cveti (1991), the prize-winning Slovene best film of the year, and (2) Vankoštanc (1994). The translating of the dialogic part of the script from the standard variety into the Prekmurje dialect in Traktor, ljubezen in rock ćnć roll was the work of the writer Lainšček himself, he being a native speaker of this dialect. The results of the analysis show that the phonological, morphological and lexical levels are close to the Prekmurje dialect, while the syntax is nearer to the regional spoken language. The analysis of the speech in Halgato shows that all the actors speak the languagevariety anticipated for them in the script, i. e. the Prekmurje dialect. The acoustic realisation of the sounds, groups of sounds, words, phrases etc. is most consistent with actors who are native-speakers of the Prekmurje dialect. Some minor deviations from the dialect system occur with other actors who had to learn the dialect, especially in terms of stress placement, quantity and quality of vowels and intonation.
Ključne besede: Slovene language, dialects, Slovene films, dialects, Carinthian dialect, Prekmurje dialect
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1294; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

20.
Kultura govora v mariborskih medijih
Tone Petelinšek, Alenka Valh Lopert, Zinka Zorko, 2008, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: slovenščina, jezik medijev, kultura govora
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 360; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici