| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Neknjižno besedje na radijskih postajah Radio Prlek in Radio Maxi
Nastja Alt, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujemo rabo neknjižnega besedja na radijskih postajah Radio Prlek in Radio Maxi. V teoretskem delu najprej predstavimo radio z vrstami radijskih postaj, radijskim formatom, radijsko shemo, radijskim programom, radijskim govorom, radijsko zakonodajo na področju jezika in radijske pogovorne vrste ter žanre. Poglavje namenimo tudi zvrstnosti jezika in teoriji besedja. V empiričnem delu predstavimo analizirane neknjižne besede. Izpostavimo tudi tiste, ki se v besedilu večkrat ponavljajo in besede, ko bi moderator smel uporabiti neknjižno, vendar tega ni storil. Navedemo tudi uporabnost naše raziskave za radijske postaje in njihove govorce ter podamo predloge za nadaljne raziskave.
Ključne besede: neknjižno besedje, profesionalni radijski govorci, neprofesionalni radijski govorci, radijska postaja, radijske pogovorne vrste in žanri
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 121; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Prevajanje slovenske kulinarične terminologije v receptih na kulinaričnem blogu Jernej Kitchen (v angleščino)
Nastja Maganja, 2020, magistrsko delo

Opis: Pri prevajanju kulinaričnih izrazov pogosto naletimo na kulturno zaznamovane prvine, saj je kulinarika odraz kulture in zgodovine vsakega naroda. Iz večjih in dominantnejših kultur izhaja mnogo imen za narodne jedi in sestavine, ki so dobro poznane po vsem svetu, medtem ko pri manjših kulturah pogosto naletimo na težave, saj je veliko naših narodnih jedi v svetu slabo poznanih. V tem primeru se lahko poslužimo različnih prevajalskih postopkov, ki se med seboj močno razlikujejo. Od prevajalca je odvisno, ali teži k ohranitvi izvirnega imena in identitete jedi ali pa uporabi postopek, ki ima potujitveno funkcijo. Tudi tujih izrazov za jedi in sestavine pogosto ne moremo enostavno prevesti v slovenščino, saj niso sestavni del naše kulture in ustaljenega besedišča jezika. V magistrskem delu bomo obravnavali prevajanje kulinaričnih izrazov na kulinaričnem blogu Jernej Kitchen.
Ključne besede: prevajanje, kultura, kulinarika, blog, recepti
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (725,78 KB)

3.
4.
Slovenščina na dlani 2
Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek Mertük, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija

Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 37
URL Povezava na datoteko

5.
Skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi
Nina Gaberc, 2019, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je raziskati, kakšna je skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi. Predvsem nas je zanimalo, kakšen pomen ima govorno izobraževanje za govorce in poslušalce, kako pogosto in kje se govorci izobražujejo. Na začetku smo predstavili pomen radia, zakonodajne in pravne okvire radia in kakšna je razlika med komercialnimi in nacionalnimi radijskimi postajami. Vsak radio ima določen format, shemo in načrt, kar tudi podrobneje predstavimo. Del radia so tudi novinarske zvrsti in žanri. Posebno poglavje je namenjeno slovenskemu jeziku, socialnim in funkcijskim zvrstem jezika. Znotraj tega je poudarek na prikazu govoru in izobraževanju govorcev. Predstavimo tudi različne institucije, ki omogočajo govorno izobraževanje, ter spletne priročnike, ki v digitalni obliki omogočajo hitrejše in lažje iskanje besed ter besednih zvez. V zadnjem sklopu predstavimo Radio Maxi in njegovo delovanje, ter rezultate vprašalnika o izobraževanju. S pomočjo rezultatov vprašalnika lahko radijski voditelji najdejo odgovore, kje se izobraževati in na kakšen način. S ponujenimi jezikovnimi priročniki lahko ponudimo novinarjem, napovedovalcem in drugim govorcem na radiu različne možnosti iskanja ustreznega besedja.
Ključne besede: izobraževanje govorcev, radijski govor, pravorečni priročniki, knjižna norma, socialne zvrsti
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 403; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
Od literarnega dela do odrskega govora - jezikovna analiza slovenske uprizoritve drame Simona Stephensa Tisti občutek padanja/Birdland v slovenskem narodnem gledališču Maribor (študija primera)
Mojca Kolar, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi neponovljivosti odrskega trenutka je prevajanje za gledališče ena izmed najtežjih oblik prevajanja, saj mora biti prevajalec dovzeten tako za pomen napisanega kot posedovati izjemen jezikovni čut. Tudi lektor, ki skrbi za realizacijo predhodno določenih jezikovnih zvrsti jezika, mora imeti posluh in obširno znanje pri oblikovanju odrskega govora. Magistrska naloga se ukvarja z analizo govora, natančneje s postopkom oblikovanja odrskega govora od dramskega besedila, preko ustreznega prevoda vse do gledališke uprizoritve. V empiričnem delu smo analizirali izbrano poglavje iz drame Tisti občutek padanja (Birdland) Simona Stephensa in izvedli podrobno analizo slovenskega prevoda z angleškim izvirnikom in z odrsko uprizoritvijo, kjer smo obenem analizirali tudi govor. Pozorni smo bili predvsem na prozodična sredstva igralcev. Ugotovili smo, da je bil slovenski prevod narejen ustrezno, pri čemer je zajel ključne poudarke izvirnika. Ugotovljeno je bilo, da prevod v obravnavanem poglavju ni vseboval veliko semantičnih ali slovničnih posegov režiserja. Slovenski prevod je bil skladen z izvirnikom. Lektorja nista imela posebnih težav pri ohranjanju konsistence govorne podobe; narejene so bile večje ali manjše vsebinske spremembe obravnavanega besedila z namenom, da je govor tekoč in se obenem ohranja rdeča nit besedila.
Ključne besede: gledališče, prevajanje za gledališče, odrski govor, Slovensko narodno gledališče Maribor, Tisti občutek padanja (Birdland)
Objavljeno: 25.09.2019; Ogledov: 391; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

7.
Slovenski frazemi in njihove angleške ustreznice v Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra
Ana Babič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo Slovarja slovenskih frazemov Janeza Kebra (2011) želeli raziskati angleške prevode slovenskih frazemov, ki jih avtor navaja v omenjenem slovarju. Pri analizi smo si pomagali s sedmimi kategorijami, ki jih je uvedla Mona Baker (2011), od teh so bile za nas pomembne le štiri (ostale so bile izločene zaradi pomanjkanja konteksta). Izmed vseh 450 primerov, ki imajo v slovarju pripisano angleško ustreznico, smo po abecednem vrstnem redu izbrali 80 primerov, pri katerih smo lahko našli kakšne zanimive podatke o njihovem izvoru, njihovih sopomenkah ipd. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo – prvo za razlago slovenskega frazema, drugo pa za njegovo primerjavo s pripisanim angleškim primerom. Glede na njihove angleške prevode smo jih najprej razvrstili v štiri kategorije, ki so naslednje: (1) prevod frazema s podobnim pomenom in obliko, (2) prevod frazema s podobnim pomenom in drugačno obliko, (3) prevod frazema s parafrazo in (4) prevod z izpustom celotnega frazema. Pri vsakem primeru smo pojasnili, zakaj smo ga uvrstili v določeno kategorijo, nato pa oba primera podrobno analizirali (razlaga pomena, izvora, iskanje sopomenk v obeh jezikih ipd.)
Ključne besede: Frazeologija, frazem, frazeološka enota, prevajanje frazemov, Slovar slovenskih frazemov.
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 998; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

8.
Analiza govora voditeljev v razvedrilnih oddajah na TV Celje
Anja Zakošek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali govor voditelja razvedrilne oddaje na TV Celje. Proučili smo strokovno literaturo o razvoju televizije in predstavili lokalno TV Celje. Opredelili smo socialne zvrsti slovenskega jezika in slovensko pravorečje. V empiričnem delu smo analizirali govor voditelja razvedrilne oddaje Top Music. Izpostavili smo odstopanja od knjižne norme na ravni glasoslovja, uporabo mašil, rabo prevzetih besed, izgovarjavo predlogov s/z in v ter najpogostejše skladenjske prvine celjskega pokrajinskega pogovornega jezika. Ugotovili smo, da govorec ni uporabljal knjižnega jezika. Raziskav o govoru v celjskih medijih je malo, zato pričujoča analiza izbranih ravni jezika prispeva k nadaljnjim raziskavam jezikovne usposobljenosti TV-voditeljev.
Ključne besede: lokalna televizija, razvedrilna oddaja, govor v medijih, voditelji, Televizija Celje
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 649; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
Anglicizmi v spletnem oglaševanju na Facebooku (študija primera)
Lina Dvoršak, 2018, diplomsko delo

Opis: S pojavom globalizacije se je povečal vpliv angleščine na slovenščino. To opazimo na različnih področjih, predvsem v spletnem oglaševanju. V diplomskem delu s pomočjo literature izdelamo teoretično podlago za omenjen pojav. Razložimo osnovne koncepte oglaševanja in družbenih medijev ter vpliva angleškega jezika na slovenski jezik. Opišemo jezik oglasov in zakonsko podlago za njegovo uporabo. V teoretičnem delu predstavimo anglicizme, za katere v empiričnem delu s kvantitativno raziskavo ugotavljamo pogostost in posebnosti njihove uporabe v oglaševanju na Facebooku. Na koncu izpostavimo nekaj posebnosti, ki se v oglasnih sporočilih pojavljajo, in odgovorimo na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: anglicizmi, oglaševanje, spletno oglaševanje, Facebook
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 404; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Analiza neologizmov v seriji knjig o Harryju Potterju
Valentina Majer, 2018, magistrsko delo

Opis: Neologizmi so na novo tvorjene besede, ki se še niso uveljavile. Veliko jih najdemo v seriji knjig o Harryju Potterju, kjer si je avtorica, J. K. Rowling, zamislila celoten čarovniški svet, za to pa je potrebovala tudi ogromno novih besed. Z njimi je poimenovala bitja, like, predmete, uroke in kraje. Njeni neologizmi so izjemno domiselni, izražajo skrivnosti, karakterizirajo, se nanašajo na videz ali pa so komični. Takšna imena imenujemo aptonimi in izjemno pomembno je, da jih v ciljni jezik uspešno prenesemo, saj v nasprotnem primeru bralca oškodujemo za pristno izkušnjo. V magistrskem delu so predstavljeni neologizmi, in sicer aptonimi, ki se pojavljajo v seriji knjig o Harryju Potterju in v delu Magične živali: Izvirni scenarij. Namen magistrske naloge je analizirati neologizme in aptonime ter ugotoviti, kako uspešno so preneseni v ciljni jezik. Teoretični del zajema obravnavo neologizmov in aptonimov, predstavljeni so besedotvorni postopki, uporabljeni pri tvorbi novo nastalih poimenovanj, obravnavane so smernice književnega prevajanja s poudarkom na prevajanju otroške in mladinske literature. Empirični del vsebuje analizo etimologije in besedotvornih postopkov v izvirniku ter primerjavo s prevodi. Poudarek je na prevodnih načinih, ki jih je uporabil prevajalec Jakob J. Kenda – ali je neologizme uspešno prenesel v slovenščino, obdržal njihove pomene, konotacijo, učinek, besedne igre in ali je ohranil aptonime. Pokazalo se je, da je najpogosteje uporabljen besedotvorni postopek združevanje, pri čemer je največ tvorjenk zloženk. Pri prevodnih načinih je prevajalec večinoma uporabljal izpeljevanje v ciljnem jeziku ter ustvarjanje novih neologizmov, s tem pa ustvaril domiselne in zabavne prevodne rešitve. Večina aptonimov se je ohranila, najpogosteje z uporabo priložnostnih ekvivalentov, prav tako so se ohranile besedne igre.
Ključne besede: neologizem, aptonim, besedotvorni postopki, književno prevajanje, otroška literatura, Harry Potter
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 464; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici