1. Jezikovna kultura v javni rabi (na primerih iz skupine Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook)Kristina Štiglic, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga poudarja pomembnost slovenskega jezika v različnih situacijah družbenega življenja, od šolstva in medijev do zdravstva, javne uprave, gospodarstva in kulture. V uradnem in javnem življenju ima ključno vlogo, zato je vitalnost slovenskega knjižnega jezika nujna. Uporaba pravilnega jezika je bistvena tudi v oglaševanju in javnih besedilih, to pa prispeva k boljši podobi moderne knjižne slovenščine. Skupine, kot je Društvo za zaščito polpismenih na Facebooku, opozarjajo na nepravilno rabo jezika in s tem kažejo na ogroženost slovenskega knjižnega jezika.
Tehnološki napredek in digitalizacija slovenščine omogočata hitrejše in strokovno reševanje jezikovnih težav. V diplomski nalogi bom teoretično opredelila osnovne jezikovne pojme, zakonodajo o javni rabi slovenščine, opisala uporabo jezikovnih priročnikov ter v empiričnem delu analizirala primere nepravilne rabe neknjižne slovenščine v skupini Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook. Analizirala bom jezikovne napake z vidika pravopisa, oblikoslovja, skladnje in besedja ter podala popravke na podlagi jezikovnih priročnikov.
Ključne besede: jezikovna kultura, slovenski jezik, javna raba, nepravilna raba jezika
Objavljeno v DKUM: 08.08.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (3,80 MB) |
2. Medpredmetno povezovanje in pouk jezikovAlja Lipavic Oštir, Saša Jazbec, 2024, znanstvena monografija Opis: V publikaciji so teoretično, aplikativno in empirično obravnavne različne možnosti in priložnosti za povezovanje pouka nejezikovnih vsebin in pouka jezikov, kar v uvodniku na kratko poimenujemo kot Učenje za življenje! Prispevki so razvrščeni v pet tematskih sklopov, ki naslavljajo naslednje vidike: stališča učiteljev do pouka jezikov, uresničevanje medpredmetnega povezovanja na različnih točkah vertikale v šolstvu, medpredmetno povezovanje kot priložnost za posamezne jezike, povezovanje jezikov s perspektive drugih področij ter primerjava in izkušnje šolskih sistemov z medpredmetnim povezovanjem drugod. Prispevki so pomemben doprinos k razmisleku odločevalcev, kreatorjev šolske politike in akterjev v učnem procesu o prepotrebnih spremembah, o relativizaciji mej med posameznimi znanostmi in o pomenu osmišljenega učenja in poučevanja jezikov, ki učence in učenke pripravlja na življenje. V njem problemi, ki jih rešujemo, niso omejeni na eno samo področje ali na en jezik, ampak so holistični in zahtevajo razumevanje različnih perspektiv gledanja na nek konkreten problem in zahtevajo znanja in razumevanja različnih jezikov.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, jezikovni in nejezikovni pouk, CLIL, celostni pristop, pouk tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 353; Prenosov: 47
Celotno besedilo (11,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Slovenščina v Evropskem parlamentu : tolmačenja plenarnih zasedanjAlenka Valh Lopert, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Od slovenskih tolmačev v Evropskem parlamentu se ob izjemni jezikovni kompetenci v tujem jeziku zahteva tudi odličnost v materinščini. Upoštevati pa je treba omejeno zmožnost pomnjenja v skopo odmerjenem času in stres, prav ta dejavnika namreč privedeta do določenih odstopanj od trenutne jezikovne norme. V prispevku so ta predstavljena na vseh jezikovnih ravninah (od glasoslovja, oblikoslovja, skladnje, besedja do stila), zapisana po naključno izbranih zvočnih posnetkih simultanih tolmačenj plenarnih zasedanj v Evropskem parlamentu v Bruslju od junija do decembra 2017.
Ključne besede: slovenščina, Evropski parlament, simultano tolmačenje, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 647; Prenosov: 19
 Povezava na celotno besedilo |
4. Prevajanje frazemov iz slovenščine v angleščino v slikanici »Slovenske ljudske pravljice« : magistrsko deloBarbara Jošt, 2022, magistrsko delo Opis: Prevajanje frazemov v otroški književnosti je zahtevno, saj morajo biti prevajalci pozorni na več dejavnikov, kot so starostno obdobje otrok, njihovo razumevanje frazemov v določenem obdobju ter zanje sprejemljive norme in morala. Poleg tega mora prevajalec za prepoznavanje in razumevanje frazemov v besedilu zelo dobro poznati tudi izhodiščni in ciljni jezik ter njuno kulturo. Ko se je prevajalec hkrati zmožen osrediniti na otroško razumevanje frazemov in na oba jezikovna sistema, bo lahko ustvaril učinkovit in razumljiv prevod. Pri prevajanju frazemov so na voljo različne strategije prevajanja. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v slikanici Slovenske ljudske pravljice (1992) in angleškem prevodu Slovenian Folk Tales (2002) prevajalke Lili Potpara. V teoretičnem delu smo opisali zbirko Slovenske ljudske pravljice, predstavili pravljico in prevajanje otroške književnosti, razložili pojem frazeologije in osnovno frazeološko enoto ter se posvetili prevajanju frazemov in strategijam prevajanja frazemov. V empiričnem delu smo analizirali prevode frazemov in jih uvrstili v ustrezne kategorije prevajanja po Moni Baker, ki jih predlaga v delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen analize je bil ugotoviti, ali so frazemi ustrezno prevedeni, za katere strategije se je prevajalka odločala, katere strategije je uporabila najpogosteje in ali je kakšen frazem izpustila.
Ključne besede: prevajanje otroške književnosti, frazeologija, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 868; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,80 MB) |
5. Posodabljanje prevodov: primerjava dveh prevodov romana Francisa Scotta Fitzgeralda The Great Gatsby v slovenščino (študija primera) : magistrsko deloValentina Tadina, 2021, magistrsko delo Opis: Pri prevajanju velja, da obstaja toliko različnih prevodov, kolikor je prevajalcev istega besedila. Na razlike v prevodih istih besedil vplivajo različni dejavniki, namen pričujoče magistrske naloge pa je predstaviti koncept podnaslavljanja literarnih prevodov. Do posodabljanja prevodov pogosto privede potreba ali želja po izpolnjevanju zahtev, ki jih obstoječi prevod ne izpolnjuje več ali jih ne izpolnjuje v celoti, razlog za to pa je običajno nenehno spreminjajoča se kultura. Na posodabljanje prevodov pa lahko vplivajo tudi prevajalske norme in strategije, vpliv političnega ozadja in standardizacija jezika. Na analiziranem gradivu iz romana The Great Gatsby avtorja Francisa Scotta Fitzgeralda ter dveh pripadajočih prevodov v slovenščino bomo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši in novejši prevod razlikujeta. Predstavili bomo različne teorije in modele prevajalskih strategij, za analizo pa bomo uporabili model mikrostrategij po Anne Schjoldager. Preverili bomo, ali drži hipoteza o posodabljanju prevodov, ki trdi, da so v prvih prevodih pogosteje uporabljeni postopki podomačitve, s katerimi prevajalec poskuša prevod približati bralcem ciljnega besedila, v primerjavi z novejšimi prevodi, v katerih prevajalci izbirajo bolj potujitvene prevajalske strategije, s čimer želijo ohraniti tujost izvirnika. Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo primerjali tudi stopnjo kreativnosti med prevodnimi rešitvami v starejšem in novejšem prevodu.
Ključne besede: literarno prevajanje, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije, mikrostrategije, posredni prevod, neposredni prevod
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 988; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,41 MB) |
6. Primerjalna analiza interpretacije televizijskih/radijskih osebnosti (govorni in vsebinski vidik) : diplomsko deloArnej Ivkovič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo neknjižno besedje voditeljev pri vodenju oddaj na nacionalni in komercialni televiziji ter njihovo uporabo retoričnih sredstev prepričevanja. V teoretičnem delu je najprej predstavljena kratka zgodovina televizije in televizija kot medij. Sledi predstavitev delitve televizijskih postaj, televizijskih formatov in žanrov ter predstavitev voditelja kot medijske osebnosti. Posebno poglavje smo namenili slovenskemu jeziku, kjer se osredotočamo na njegovo delitev na podlagi zvrstnosti, na stilno vrednost besed, diskurzne označevalce in jezik družbenih omrežij. Teoretski del zaključimo s poglavjem o retoriki. V empiričnem delu najprej podrobneje predstavimo vsako izmed televizijskih oddaj in njihove voditelje. V tem delu predstavimo tudi analizo, s katero smo raziskovali katere socialne zvrsti, stilno zaznamovane besede, diskurzne označevalce, neprimerne besede in katero besedje družbenih omrežij se pojavi v govoru televizijskih voditeljev ter katera retorična sredstva ti uporabljajo pri samem vodenju oddaj. Rezultati analize opozarjajo na nekatere napake in nepravilnosti, ki se pojavijo v govoru televizijskih voditeljev med samim vodenjem oddaje, hkrati pa so lahko različnim televizijskim kot tudi radijskim voditeljem v pomoč za izboljšanje njihovega besedišča in priprave na oddajo.
Ključne besede: televizijski voditelji, javna televizija, komercialna televizija, neknjižno besedje, retorična sredstva prepričevanja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1074; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,49 MB) |
7. Neknjižno besedje na radijskih postajah Radio Prlek in Radio Maxi : diplomsko deloNastja Alt, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu raziskujemo rabo neknjižnega besedja na radijskih postajah Radio Prlek in Radio Maxi. V teoretskem delu najprej predstavimo radio z vrstami radijskih postaj, radijskim formatom, radijsko shemo, radijskim programom, radijskim govorom, radijsko zakonodajo na področju jezika in radijske pogovorne vrste ter žanre. Poglavje namenimo tudi zvrstnosti jezika in teoriji besedja. V empiričnem delu predstavimo analizirane neknjižne besede. Izpostavimo tudi tiste, ki se v besedilu večkrat ponavljajo in besede, ko bi moderator smel uporabiti neknjižno, vendar tega ni storil. Navedemo tudi uporabnost naše raziskave za radijske postaje in njihove govorce ter podamo predloge za nadaljne raziskave.
Ključne besede: neknjižno besedje, profesionalni radijski govorci, neprofesionalni radijski govorci, radijska postaja, radijske pogovorne vrste in žanri
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 893; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,23 MB) |
8. Prevajanje slovenske kulinarične terminologije v receptih na kulinaričnem blogu Jernej Kitchen (v angleščino)Nastja Maganja, 2020, magistrsko delo Opis: Pri prevajanju kulinaričnih izrazov pogosto naletimo na kulturno zaznamovane prvine, saj je kulinarika odraz kulture in zgodovine vsakega naroda. Iz večjih in dominantnejših kultur izhaja mnogo imen za narodne jedi in sestavine, ki so dobro poznane po vsem svetu, medtem ko pri manjših kulturah pogosto naletimo na težave, saj je veliko naših narodnih jedi v svetu slabo poznanih. V tem primeru se lahko poslužimo različnih prevajalskih postopkov, ki se med seboj močno razlikujejo. Od prevajalca je odvisno, ali teži k ohranitvi izvirnega imena in identitete jedi ali pa uporabi postopek, ki ima potujitveno funkcijo. Tudi tujih izrazov za jedi in sestavine pogosto ne moremo enostavno prevesti v slovenščino, saj niso sestavni del naše kulture in ustaljenega besedišča jezika. V magistrskem delu bomo obravnavali prevajanje kulinaričnih izrazov na kulinaričnem blogu Jernej Kitchen.
Ključne besede: prevajanje, kultura, kulinarika, blog, recepti
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1093; Prenosov: 113
Celotno besedilo (725,78 KB) |
9. Korpus mladinske književnosti MAKSDarinka Verdonik, Sandi Majninger, Kaja Dobrovoljc, Špela Antloga, Aleksandra Zögling Markuš, Ines Voršič, Melita Zemljak Jontes, Melita Koletnik, Alenka Valh Lopert, Polonca Šek, Iztok Kosem, Simona Majhenič, Marko Ferme, 2020, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Ključne besede: mladinska književnost, književnost, korpusi (jezikoslovje)
Objavljeno v DKUM: 09.07.2020; Ogledov: 9025; Prenosov: 46
Povezava na datoteko |
10. Slovenščina na dlani 2Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 2214; Prenosov: 78
Povezava na datoteko |
