1. Slovenščina v Evropskem parlamentu : tolmačenja plenarnih zasedanjAlenka Valh Lopert, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Od slovenskih tolmačev v Evropskem parlamentu se ob izjemni jezikovni kompetenci v tujem jeziku zahteva tudi odličnost v materinščini. Upoštevati pa je treba omejeno zmožnost pomnjenja v skopo odmerjenem času in stres, prav ta dejavnika namreč privedeta do določenih odstopanj od trenutne jezikovne norme. V prispevku so ta predstavljena na vseh jezikovnih ravninah (od glasoslovja, oblikoslovja, skladnje, besedja do stila), zapisana po naključno izbranih zvočnih posnetkih simultanih tolmačenj plenarnih zasedanj v Evropskem parlamentu v Bruslju od junija do decembra 2017.
Ključne besede: slovenščina, Evropski parlament, simultano tolmačenje, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 389; Prenosov: 14
 Povezava na celotno besedilo |
2. Prevajanje frazemov iz slovenščine v angleščino v slikanici »Slovenske ljudske pravljice« : magistrsko deloBarbara Jošt, 2022, magistrsko delo Opis: Prevajanje frazemov v otroški književnosti je zahtevno, saj morajo biti prevajalci pozorni na več dejavnikov, kot so starostno obdobje otrok, njihovo razumevanje frazemov v določenem obdobju ter zanje sprejemljive norme in morala. Poleg tega mora prevajalec za prepoznavanje in razumevanje frazemov v besedilu zelo dobro poznati tudi izhodiščni in ciljni jezik ter njuno kulturo. Ko se je prevajalec hkrati zmožen osrediniti na otroško razumevanje frazemov in na oba jezikovna sistema, bo lahko ustvaril učinkovit in razumljiv prevod. Pri prevajanju frazemov so na voljo različne strategije prevajanja. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v slikanici Slovenske ljudske pravljice (1992) in angleškem prevodu Slovenian Folk Tales (2002) prevajalke Lili Potpara. V teoretičnem delu smo opisali zbirko Slovenske ljudske pravljice, predstavili pravljico in prevajanje otroške književnosti, razložili pojem frazeologije in osnovno frazeološko enoto ter se posvetili prevajanju frazemov in strategijam prevajanja frazemov. V empiričnem delu smo analizirali prevode frazemov in jih uvrstili v ustrezne kategorije prevajanja po Moni Baker, ki jih predlaga v delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen analize je bil ugotoviti, ali so frazemi ustrezno prevedeni, za katere strategije se je prevajalka odločala, katere strategije je uporabila najpogosteje in ali je kakšen frazem izpustila.
Ključne besede: prevajanje otroške književnosti, frazeologija, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 504; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (1,80 MB) |
3. Posodabljanje prevodov: primerjava dveh prevodov romana Francisa Scotta Fitzgeralda The Great Gatsby v slovenščino (študija primera) : magistrsko deloValentina Tadina, 2021, magistrsko delo Opis: Pri prevajanju velja, da obstaja toliko različnih prevodov, kolikor je prevajalcev istega besedila. Na razlike v prevodih istih besedil vplivajo različni dejavniki, namen pričujoče magistrske naloge pa je predstaviti koncept podnaslavljanja literarnih prevodov. Do posodabljanja prevodov pogosto privede potreba ali želja po izpolnjevanju zahtev, ki jih obstoječi prevod ne izpolnjuje več ali jih ne izpolnjuje v celoti, razlog za to pa je običajno nenehno spreminjajoča se kultura. Na posodabljanje prevodov pa lahko vplivajo tudi prevajalske norme in strategije, vpliv političnega ozadja in standardizacija jezika. Na analiziranem gradivu iz romana The Great Gatsby avtorja Francisa Scotta Fitzgeralda ter dveh pripadajočih prevodov v slovenščino bomo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši in novejši prevod razlikujeta. Predstavili bomo različne teorije in modele prevajalskih strategij, za analizo pa bomo uporabili model mikrostrategij po Anne Schjoldager. Preverili bomo, ali drži hipoteza o posodabljanju prevodov, ki trdi, da so v prvih prevodih pogosteje uporabljeni postopki podomačitve, s katerimi prevajalec poskuša prevod približati bralcem ciljnega besedila, v primerjavi z novejšimi prevodi, v katerih prevajalci izbirajo bolj potujitvene prevajalske strategije, s čimer želijo ohraniti tujost izvirnika. Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo primerjali tudi stopnjo kreativnosti med prevodnimi rešitvami v starejšem in novejšem prevodu.
Ključne besede: literarno prevajanje, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije, mikrostrategije, posredni prevod, neposredni prevod
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 689; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. Primerjalna analiza interpretacije televizijskih/radijskih osebnosti (govorni in vsebinski vidik) : diplomsko deloArnej Ivkovič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo neknjižno besedje voditeljev pri vodenju oddaj na nacionalni in komercialni televiziji ter njihovo uporabo retoričnih sredstev prepričevanja. V teoretičnem delu je najprej predstavljena kratka zgodovina televizije in televizija kot medij. Sledi predstavitev delitve televizijskih postaj, televizijskih formatov in žanrov ter predstavitev voditelja kot medijske osebnosti. Posebno poglavje smo namenili slovenskemu jeziku, kjer se osredotočamo na njegovo delitev na podlagi zvrstnosti, na stilno vrednost besed, diskurzne označevalce in jezik družbenih omrežij. Teoretski del zaključimo s poglavjem o retoriki. V empiričnem delu najprej podrobneje predstavimo vsako izmed televizijskih oddaj in njihove voditelje. V tem delu predstavimo tudi analizo, s katero smo raziskovali katere socialne zvrsti, stilno zaznamovane besede, diskurzne označevalce, neprimerne besede in katero besedje družbenih omrežij se pojavi v govoru televizijskih voditeljev ter katera retorična sredstva ti uporabljajo pri samem vodenju oddaj. Rezultati analize opozarjajo na nekatere napake in nepravilnosti, ki se pojavijo v govoru televizijskih voditeljev med samim vodenjem oddaje, hkrati pa so lahko različnim televizijskim kot tudi radijskim voditeljem v pomoč za izboljšanje njihovega besedišča in priprave na oddajo.
Ključne besede: televizijski voditelji, javna televizija, komercialna televizija, neknjižno besedje, retorična sredstva prepričevanja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 744; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,49 MB) |
5. Neknjižno besedje na radijskih postajah Radio Prlek in Radio Maxi : diplomsko deloNastja Alt, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu raziskujemo rabo neknjižnega besedja na radijskih postajah Radio Prlek in Radio Maxi. V teoretskem delu najprej predstavimo radio z vrstami radijskih postaj, radijskim formatom, radijsko shemo, radijskim programom, radijskim govorom, radijsko zakonodajo na področju jezika in radijske pogovorne vrste ter žanre. Poglavje namenimo tudi zvrstnosti jezika in teoriji besedja. V empiričnem delu predstavimo analizirane neknjižne besede. Izpostavimo tudi tiste, ki se v besedilu večkrat ponavljajo in besede, ko bi moderator smel uporabiti neknjižno, vendar tega ni storil. Navedemo tudi uporabnost naše raziskave za radijske postaje in njihove govorce ter podamo predloge za nadaljne raziskave.
Ključne besede: neknjižno besedje, profesionalni radijski govorci, neprofesionalni radijski govorci, radijska postaja, radijske pogovorne vrste in žanri
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 636; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,23 MB) |
6. Prevajanje slovenske kulinarične terminologije v receptih na kulinaričnem blogu Jernej Kitchen (v angleščino)Nastja Maganja, 2020, magistrsko delo Opis: Pri prevajanju kulinaričnih izrazov pogosto naletimo na kulturno zaznamovane prvine, saj je kulinarika odraz kulture in zgodovine vsakega naroda. Iz večjih in dominantnejših kultur izhaja mnogo imen za narodne jedi in sestavine, ki so dobro poznane po vsem svetu, medtem ko pri manjših kulturah pogosto naletimo na težave, saj je veliko naših narodnih jedi v svetu slabo poznanih. V tem primeru se lahko poslužimo različnih prevajalskih postopkov, ki se med seboj močno razlikujejo. Od prevajalca je odvisno, ali teži k ohranitvi izvirnega imena in identitete jedi ali pa uporabi postopek, ki ima potujitveno funkcijo. Tudi tujih izrazov za jedi in sestavine pogosto ne moremo enostavno prevesti v slovenščino, saj niso sestavni del naše kulture in ustaljenega besedišča jezika. V magistrskem delu bomo obravnavali prevajanje kulinaričnih izrazov na kulinaričnem blogu Jernej Kitchen.
Ključne besede: prevajanje, kultura, kulinarika, blog, recepti
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 849; Prenosov: 96
Celotno besedilo (725,78 KB) |
7. Korpus mladinske književnosti MAKSDarinka Verdonik, Sandi Majninger, Kaja Dobrovoljc, Špela Antloga, Aleksandra Zögling Markuš, Ines Voršič, Melita Zemljak Jontes, Melita Koletnik, Alenka Valh Lopert, Polonca Šek, Iztok Kosem, Simona Majhenič, Marko Ferme, 2020, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Ključne besede: mladinska književnost, književnost, korpusi (jezikoslovje)
Objavljeno v DKUM: 09.07.2020; Ogledov: 6874; Prenosov: 39
Povezava na datoteko |
8. Slovenščina na dlani 2Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 998; Prenosov: 66
Povezava na datoteko |
9. Skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi : diplomsko deloNina Gaberc, 2019, diplomsko delo Opis: Predmet diplomskega dela je raziskati, kakšna je skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi. Predvsem nas je zanimalo, kakšen pomen ima govorno izobraževanje za govorce in poslušalce, kako pogosto in kje se govorci izobražujejo. Na začetku smo predstavili pomen radia, zakonodajne in pravne okvire radia in kakšna je razlika med komercialnimi in nacionalnimi radijskimi postajami. Vsak radio ima določen format, shemo in načrt, kar tudi podrobneje predstavimo. Del radia so tudi novinarske zvrsti in žanri. Posebno poglavje je namenjeno slovenskemu jeziku, socialnim in funkcijskim zvrstem jezika. Znotraj tega je poudarek na prikazu govoru in izobraževanju govorcev. Predstavimo tudi različne institucije, ki omogočajo govorno izobraževanje, ter spletne priročnike, ki v digitalni obliki omogočajo hitrejše in lažje iskanje besed ter besednih zvez. V zadnjem sklopu predstavimo Radio Maxi in njegovo delovanje, ter rezultate vprašalnika o izobraževanju. S pomočjo rezultatov vprašalnika lahko radijski voditelji najdejo odgovore, kje se izobraževati in na kakšen način. S ponujenimi jezikovnimi priročniki lahko ponudimo novinarjem, napovedovalcem in drugim govorcem na radiu različne možnosti iskanja ustreznega besedja.
Ključne besede: izobraževanje govorcev, radijski govor, pravorečni priročniki, knjižna norma, socialne zvrsti
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 1003; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,47 MB) |
10. Od literarnega dela do odrskega govora - jezikovna analiza slovenske uprizoritve drame Simona Stephensa Tisti občutek padanja/Birdland v slovenskem narodnem gledališču Maribor (študija primera)Mojca Kolar, 2019, magistrsko delo Opis: Zaradi neponovljivosti odrskega trenutka je prevajanje za gledališče ena izmed najtežjih oblik prevajanja, saj mora biti prevajalec dovzeten tako za pomen napisanega kot posedovati izjemen jezikovni čut. Tudi lektor, ki skrbi za realizacijo predhodno določenih jezikovnih zvrsti jezika, mora imeti posluh in obširno znanje pri oblikovanju odrskega govora. Magistrska naloga se ukvarja z analizo govora, natančneje s postopkom oblikovanja odrskega govora od dramskega besedila, preko ustreznega prevoda vse do gledališke uprizoritve. V empiričnem delu smo analizirali izbrano poglavje iz drame Tisti občutek padanja (Birdland) Simona Stephensa in izvedli podrobno analizo slovenskega prevoda z angleškim izvirnikom in z odrsko uprizoritvijo, kjer smo obenem analizirali tudi govor. Pozorni smo bili predvsem na prozodična sredstva igralcev. Ugotovili smo, da je bil slovenski prevod narejen ustrezno, pri čemer je zajel ključne poudarke izvirnika. Ugotovljeno je bilo, da prevod v obravnavanem poglavju ni vseboval veliko semantičnih ali slovničnih posegov režiserja. Slovenski prevod je bil skladen z izvirnikom. Lektorja nista imela posebnih težav pri ohranjanju konsistence govorne podobe; narejene so bile večje ali manjše vsebinske spremembe obravnavanega besedila z namenom, da je govor tekoč in se obenem ohranja rdeča nit besedila.
Ključne besede: gledališče, prevajanje za gledališče, odrski govor, Slovensko narodno gledališče Maribor, Tisti občutek padanja (Birdland)
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 899; Prenosov: 108
Celotno besedilo (3,22 MB) |
