| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV CV. REGENT NA KEMIJSKO SESTAVO IN KAKOVOST VINA V ZVRSTEH S CV. MODRI PINOT
Matej Tkalec, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli tipizacijo vin Modri pinot in Regent. Ugotavljali smo vpliv cv. Regent na kemijsko sestavo in kakovost vina v zvrsteh s cv. Modri pinot. Za poskus smo uporabili vina letnika 2007 in pripravili zvrsti iz sortno čistih vin Modri pinot ter Regent. Nato smo tako pri vsakem posameznem vinu kot tudi pri zvrsteh izmerili in proučili vsebnost skupnih titracijskih kislin, pH, skupnih fenolov, taninov, antocianov in barve. Poleg kemične analize, je bila izvedena še senzorična ocena vin. Pri kemijski analizi obravnavanih vzorcev smo ugotovili, da je dodatek Regenta v zvrsti z Modrim pinotom vplival na vse izmerjene kemične parametre, razen na skupne titracijske kisline. Pri senzorični analizi, pa dodatek Regenta k Modremu pinotu vpliva statistično značilno na vonj, zato je potrebno biti pazljiv, da ga ne dodamo preveč. V zvrsteh pa Regent pozitivno vpliva na barvo.
Ključne besede: vino, zvrst, polifenoli, kakovost, Modri pinot, Regent
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1916; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (294,09 KB)

2.
Vpliv dodatka enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'
Ksenja Ilnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: Leta 2010 smo preizkušali vpliv dodatka treh enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'. Pri kemijski sestavi vina se je vpliv dodatka taninov pokazal le pri merjenju vsebnosti skupnih fenolov. Pri meritvah taninov, antocianov in intenzitete barve razlik v primerjavi s kontrolo ni bilo. Pri senzorični analizi vina se je pokazal močan vpliv dodatka taninov. Na intenzivnost vonja je najbolj vplival tanin Structure, na kakovost vonja pa le največji odmerek dodanega tanina Superb, 6 g/hl. Vsi odmerki tanina Superb so izboljšali taninsko strukturo vina. Dodatek tanina Superb je izboljšal skupni vtis kakovosti vina pri najmanjšem in največjem odmerku, Finesse pa le pri srednjem (6 g/hl). Po primerjalni oceni po Buxbaum-u je razvidno, da so najboljše ocene kakovosti dobila vina z dodatkom tanina Superb.
Ključne besede: vino, kakovost, kemijska sestava, tanini, 'Modri pinot'
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1844; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (528,60 KB)

3.
VPLIV RAZLIČNIH ZAMAŠKOV NA VSEBNOST ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA IN ORGANOLEPTIČNO OCENO VINA SORTE 'SAUVIGNON'
Denis Ivančič, 2013, diplomsko delo

Opis: V letih 2010-2012 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različnih zamaškov na vsebnost žveplovega dioksida ter na organoleptično oceno vina sorte 'Sauvignon'. Zastavljeni poskus je trajal 24 mesecev. Ob polnitvi 27. 7. 2010, je vino vsebovalo 40 mg/L prostega žveplovega dioksida. Pet in devet mesecev po polnitvi se je vsebnost prostega SO2 statistično značilno zmanjšala pri sintetičnem in aglomeriranem zamašku v primerjavi s plutastim in navojnim zamaškom (p  0.05). Štiriindvajset mesecev po polnitvi je bila vsebnost prostega SO2 pri sintetičnem zamašku 19 mg/L, nekoliko večja je bila pri aglomeriranem zamašku (24 mg/L), največje vsebnosti pa so bile pri plutastem in navojnem zamašku (27 mg/L). Pri senzorični oceni je pri vseh parametrih najboljše ocene prejelo vino zaprto s plutastim zamaškom. Kljub ne najmanjšim vsebnostim prostega SO2 je najslabšo senzorično oceno prejelo vino zaprto z aglomeriranim zamaškom.
Ključne besede: vino, zamašek, kakovost vina, žveplov dioksid
Objavljeno: 04.09.2013; Ogledov: 911; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

4.
VPLIV NEGE NA DROŽEH NA BELJAKOVINSKO STABILNOST VINA
Pavel Jarc, 2014, diplomsko delo

Opis: V kleti vinogradništva Jarc in v laboratoriju Univerzitetnega centra za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo ugotavljali vpliv nege na drožeh na beljakovinsko stabilnost vina in s tem na zmanšanje potrebnih odmerkov bentonita pri sorti 'Chardonnay' letnika 2012. Poskus smo razdelili na tri obravnavanja: nega na grobih drožeh, nega na finih drožeh ter takojšnja filtracija po vrenju. Za določanje potrebnih odmerkov bentonita smo uporabili Bentotest® in toplotni test 80°C/30 minut. Ugotovili smo, da bentotest ni primeren test za vina pri negi na grobih drožeh, ker zajema tako toplotno nestabilne kot stabilne beljakovine. To je privedlo do previsokih, nerealnih odmerkov bentonita. S toplotnim testom pa smo ugotovili naslednje odmerke bentonita za dosego beljakovinske stabilnosti: grobe droži 0 g/hL; fine droži in filtracija pa 30 g/hL. Tako nega na grobih drožeh najbolj pozitivno vpliva na beljakovinsko stabilnost in znižanje odmerkov bentonita.
Ključne besede: beljakovinska stabilnost, nega na drožeh, manoproteini, bentonit, testi za beljakovinsko stabilnost
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 787; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (280,48 KB)

5.
6.
7.
Odličnost štajerskih vin od časa nadvojvode Janeza do danes
Janez Valdhuber, 2012, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: vino, kakovost vina, Štajerska Slovenija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 488; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Vpliv čiščenja reduktivnih vonjev z bakrovimi pripravki na ostanke kovin v vinu
Valentina Šnurer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2011–2012 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo izvedli poskus pri vinih z reduktivnim vonjem, pri čemer smo določili ostanke bakra v vinu po osnovnem čiščenju in po prečiščenju s Cu-sulfatom. Za izvedbo poskusa smo izbrali 14 vzorcev vina z ugotovljenim reduktivnim vonjem. V prvi fazi poskusa smo za odstranitev vonja najprej poiskali natančen odmerek Cu-sulfata. V nadaljevanju smo teh 14 vzorcev vina prečistili tako, da smo odstranili defektni vonj in dodali še dodatne količine Cu-sulfata. Dodajali smo ga v razredih po 0,2 g/hl. S kemijsko analizo, ki temelji na uporabi atomske absorpcijske spektrofotometrije, smo določili ostanke Cu-ionov v vinu. Pri vinih, katerih smo za osnovno čiščenje uporabili srednje in nizke odmerke (do 0,4 g/hl), mejna vrednost bakra v vinu (1 mg/l) ni bila presežena. Pri dveh vzorcih vina, kjer je bilo treba dodati večje količine Cu-sulfata (0,8 g/hl), pa je ostanek bakra v vinih močno presegel zakonsko določeno mejo (1 mg/l). Pri vinih z nizkimi odmerki bakra za osnovno čiščenje (do 0,2 g/hl) lahko te prekoračimo maksimalno za 0,2 g/hL. Pri višjih odmerkih za osnovno čiščenje (nad 0,2 g/hL) vsako nadaljnje povečevanje količine čistila vodi v previsoke vsebnosti ostanka bakra v vinu.
Ključne besede: vino, reduktivni vonj, Cu-sulfat, kemijska analiza, čiščenje vina
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 518; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (729,26 KB)

9.
KEMIJSKA SESTAVA IN SENZORIČNA VREDNOST VIN NEKATERIH INTERSPECIFIČNIH SORT VINSKE TRTE
Nejc Gorjup, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2012 smo v poskusu proučevali biološke in senzorične lastnosti pri šestih medvrstnih hibridih vinske trte. Sorte smo primerjali s kontrolno sorto Vitis vinifera L. 'Modri pinot'. Ugotovili smo, da sta največjo povprečno maso grozdja na trs imeli sorti 'Cabernet Carol' in 'Johannitter'. Največjo vsebnost sladkorjev v grozdnem soku je imela sorta 'Johanniter', najmanjšo pa sorta 'Monarch' (p ≤ 0,05). Največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin smo izmerili pri sortah 'Cabernet Carol' in 'Prior', najmanjšo pa pri sortah 'Regent' in 'Johanniter'. Nizke vrednosti pH v soku so bile izmerjene pri sortah 'Cabernet Carol', 'Prior' in 'Monarch', najvišji pH pa je imela sorta 'Regent' (p ≤ 0,05). Najvišje vsebnosti antocianov ter intenziteto barve smo določili pri sortah 'Regent', 'Monarch' in Rondo', slednja ima tudi največjo vsebnost taninov. Pri senzoričnem profilu vina vsi medvrstni hibridi ustrezajo kakovosti vina žlahtne vinske trte.
Ključne besede: Vinska trta, medvrstni hibridi, sestava mošta, sestava vina, kakovost vina.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 903; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (696,24 KB)

10.
EKONOMSKA ANALIZA PRIDELAVE IN PREDELAVE GROZDJA
Mitja Pörš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekonomska analiza pridelave in predelave grozdja Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnega vina predstavlja 60 % pridelave. Za boljšo prodajo vina se v zadnjem času vse več vinogradniških kmetij odloča za proizvodnjo buteljk. Cilj diplomskega dela je izvesti ekonomsko raziskavo pridelave in predelave grozdja sorte 'Laški rizling'. Namen diplomskega dela je s pomočjo razvitega kalkulacijskega sistema analizirati upravičenost proizvodnje grozdja, mošta, vina in buteljk. V okviru ekonomske analize so bili ocenjeni skupni stroški, skupni prihodki, finančni rezultat, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in prelomna točka proizvodnje.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, vinogradništvo, 'Laški rizling'
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 741; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (740,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici