| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Povečanje učinkovitosti zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (a cepa l.) z uporabo biostimulatorjev
Neška Pušnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Leta 2017 smo izvedli poljski poskus s čebulo sorte 'Ptujska rdeča'. Namen poskusa je bil ugotoviti, ali dodajanje biostimulatorjev Epin ekstra® (rastlinski hormon 24r-brasinolid) in Cirkon® (vsebuje zmesi 3,4 dihidroksicinamične kisline, klorgene kisline in cikorične kisline) v klasičen integriran škropilni program za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci značilno vpliva na uspeh zatiranja škodljivih organizmov ter na količino pridelka. Stopnja okužbe z glivami se je ugotavljala z neposredno vizualno oceno deleža napadene površine listja z vidnimi vitalnimi organi gliv ali aktivnih peg. Rezultati analize so pokazali, da pogosta uporaba biostimulatorjev (pet- do osemkrat v sezoni) vpliva na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule. Pri pogosti uporabi (vsaj trikrat pripravek Epin ekstra in trikrat pripravek Cirkon) lahko pričakujemo značilen vpliv na pridelek.
Ključne besede: Čebula, biostimulatorji, škodljivci, zdravstveno stanje, pridelek
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 233; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Povečanje učinkovitosti insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci lind.) z dodajanjem biostimulatorja Cirkon
Filip Žerak, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poljski poskus, v katerem smo ugotavljali, ali lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon (izločki Echinacea purpurea) povečamo učinkovitost nekaterih pogosto uporabljenih insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) v nasadu čebule. Uporabili smo insekticide na podlagi deltametrina, spinosada, dimetoata in spirotetramata, katerim smo dodali biostimulator Cirkon. Aplikacijo insekticidov smo izvedli trikrat zapored. Oceno velikosti populacije smo izvedli 7 dni po nanosu insekticida in kasneje še dvakrat. Pri naključno izbranih rastlinah smo na 10 cm2 površine lista s štetjem določili velikost populacije. Podatke smo vnesli v Abbotovo formulo za izračun učinkovitosti. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon povečamo učinkovitost insekticidov za 8 do 20 odstotkov. Pri vseh testiranih insekticidih je bil učinek podoben, iz česar lahko sklepamo, da ima sredstvo repelentni učinek na škodljivca. Prav tako smo pri vseh pripravkih ugotovili zmanjšano učinkovitost pri tretjem zaporednem nanosu (-30 %). Poskus nakazuje zniževanje učinkovitosti testiranih insekticidov.
Ključne besede: tobakov resar, biostimulatorji, insekticidi, čebula, zatiranje
Objavljeno: 31.01.2020; Ogledov: 488; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
Preučevanje delovanja herbicidov za zatiranje plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tanja Voga, 2019, diplomsko delo

Opis: V rastni dobi leta 2017 smo izvedli poljski poskus, kjer smo preučevali stopnjo učinkovitosti različnih herbicidov za zatiranje nekaterih plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.). Pri tem nas je zanimalo tudi, ali stopnja zatiranja plevela vpliva na višino pridelka. Poudarek je bil predvsem na analizi učinkovitosti za zatiranje navadnega srakoperca (Apera spica-venti) in njivske stoklase (Bromus arvensis). Preučiti smo želeli delovanje pri nas pogosto uporabljenih herbicidov, kot so Atlantis TCM WG®, Hussar Plus®, Axial One®, Pallas®, Aliance® in Trinity®. Rezultati analize so pokazali, da imajo preučevani herbicidi različno stopnjo zatiranja navadnega srakoperca in njivske stoklase, te razlike v stopnji učinkovitosti zatiranja plevelov med različnimi herbicidnimi programi pa povzročijo znatne razlike v višini pridelka pšenice. Najvišji pridelek smo dobili pri obravnavanju s herbicidom Atlantis TCM WG® (6799,7 kg ha-1), ta je hkrati učinkovito zatrl tako njivsko stoklaso (96,2 %) kot navadni srakoperec (98,7 %). Najslabši rezultat smo pričakovali pri pripravku Trinity®, ki ni bil uporabljen v zanj optimalni fenološki fazi, a smo ga dosegli pri pripravku Axial one®. Ta je v primerjavi s pripravkom Trinity® bolje zatrl navadni srakoperec in njivsko stoklaso, a je imelo to obravnavanje tudi manjši pridelek.
Ključne besede: pšenica / herbicidi / odpornost / zatiranje plevelov / pridelek
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 477; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (684,59 KB)

4.
Testiranje učinkovitosti biotičnih insekticidov za zatiranje jabolčnega zavijača (cydia pomonella l.)
Fatma Ece Savkan, 2019, magistrsko delo

Opis: V letih 2017 in 2018 smo izvedli dva poljska poskusa kjer smo testirali učinkovitost biotičnih insekticidov na podlagi virusov granuloze CpGV (Madex max) in bakterije Bacillus thuringiensis var. kurstaki (Lepinox plus®) za zatiranje jabolčnega zavijača. V rastni dobi smo pripravke nanesli 10 krat v 100 % odmerku (Madex 100 ml/ha, Lepinox 1 kg/ha) in v 200 % odmerku (Madex 200 ml/ha, Lepinox 2 kg/ha). Učinkovitost CpGv je nihala med 40 in 80 %. Učinkovitost B. thuringiensis je nihala med 10 in 65 %. Povečanje odmerka iz 100 na 200 % je nekoliko povečalo učinkovitost CpGV in B. thuringiensis insekticidov. Samo z uporabo CpGV in B. thuringiensis pripravkov ni možno zagotoviti povsem zanesljivega zatiranja jabolčnega zavijača.
Ključne besede: jabolčni zavijač, zatiranje, učinkovitost, CpGV, B. thuringiensis
Objavljeno: 05.08.2019; Ogledov: 1037; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Vpliv nanosa alternativnih sredstev v nasadu čebule na stopnjo razkroja ostankov fitofarmacevtskih sredstev
Tadej Iršič, 2019, magistrsko delo

Opis: Zmanjšanje količine ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v pridelkih je trend, ki je zaradi pritiska potrošnikov vse bolj prisoten v kmetijstvu. V letih 2016 in 2017 sta bila na Ptujskem polju v nasadu čebule izvedena dva poljska poskusa z namenom proučevanja vpliva različnih alternativnih sredstev na stopnjo razkroja ostankov FFS v čebuli. V poskusu s sredstvom RezFree® (2016) je bil v nasadu čebule izveden klasični škropilni program z vmesnimi aplikacijami testiranega pripravka. V poskusu s sredstvi EM 5™ in Naturalnie Aktywny™ (2017) je bil klasični škropilni program razširjen z dodatnimi termini aplikacije več različnih FFS, vmes so bile prav tako izvedene aplikacije testiranih alternativnih sredstev. Vzorčenje za analizo ostankov FFS je bilo opravljeno v obdobju spravila čebule. Rezultati analiz so pokazali, da imajo testirana alternativna sredstva potencial za znižanje koncentracij ostankov nekaterih FFS. Največji upad koncentracij ostankov FFS je bil opažen pri kontaktnih fungicidih in insekticidih na osnovi naravnih snovi. Manjši vpliv je bil zaznan na ostanke sistemsko in pol sistemsko delujočih FFS ter sredstev, ki se močno vežejo v rastlinske kutikule. Na ostanke herbicidov proučevana sredstva niso imela vpliva. Glede na rezultate naših poskusov lahko preizkušenim alternativnim sredstvom pripišemo potencial zmanjšanja količine ostankov FFS v pridelku.
Ključne besede: alternativna sredstva, sredstva za krepitev rastlin, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, RezFree®, Efektivni mikroorganizmi™, čebula
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 575; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
PREIZKUŠANJE UČINKOVITOSTI HERBICIDOV ZA ZATIRANJE NEKATERIH NOVIH VRST INVAZIVNIH PLEVELOV V POSEVKU KORUZE
Evelina Leskovar Smole, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v posevku koruze izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinkovitost herbicidov za zatiranje novih invazivnih vrst plevelov. Glavni namen je bil preveriti učinkovitost herbicida, ki vsebuje snovi teinkarbazon in formasulfuron (H1), katerega smo ga nanesli v različnih odmerkih. Drugi testirani herbicidi, ki smo jih uporabili kot primerjalni standard, so vsebovali naslednje aktivne snovi: mezotrion + terbutilazin + metolaklor (H2), mezotrion + nikosulfuron + dikamba (H3), izoksaflutol (H4), tembotrion (H5), tienkarbazon + izoksaflutol (H6) in foramsulfuron + jodosulfuron (H7). Herbicide smo nanesli v rastni fazi koruze BBCH 13‒14 ali BBCH 15. Glavne vrste plevelov, ki smo jih preučevali, so bile: Abutilon theophrasti, Amaranthus rudis, Ambrosia artemisiifolia, A. trifida, Bidens subalternans, Cyperus esculetus, Iva xanthiifolia, Panicum dichotomiflorum, Setaria faberi in Sorghum halepense. Pri uporabi H1 smo dosegli zelo visoke učinkovitosti zatiranja pri vseh plevelih (pri večini nad 95 %). Najbolj primeren čas za uporabo H1 je v fazi koruze BBCH 14 v odmerku 18 g/ha teienkarbazona + 60 g/ha foramsulfurona, ko imajo dikotiledonski pleveli prvi pravi list, enoletne trave dva prava lista in sirek tri liste.
Ključne besede: koruza, invazivni pleveli, zatiranje plevelov, učinkovitost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1049; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
8.
ZATIRANJE KRVAVE UŠI (Eriosoma langerum Hasmann) V NASADIH JABLANE
Črtomir Kuhl, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, izveden poskus v nasadu jablan sorte Fuji. Ugotavljali smo učinkovitost najpogosteje uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje krvave uši, ustreznost izbranega časovnega termina za zatiranje krvave uši in vpliv fitofarmacevtskih sredstev na parazitizem krvavih uši. Poskus je bil zasnovan v naključnem blok sistemu s štirimi ponovitvami. Pozimi, spomladi in poleti so bile izvedene aplikacije v štirih različnih terminih pri porabi 700 l/ha škropilne brozge. Rezultati kažejo, da je bila največja učinkovitost insekticidov dosežena v januarskem terminu s pripravki Pirimor (82,34%), NeemAzal (72,94%), Karate (66,19%) in Pyrinex (64,02%). Po drugem terminu škropljenja se je učinkovitost pri vseh pripravkih bistveno zmanjšala predvsem zaradi višjih temperatur od običajnih. Ekološki škropilni program zatiranja krvave uši je bil najmanj učinkovit. Največji parazitizem uši je bil dosežen pri prvem terminu škropljenja, ko je bil parazitizem uši v povprečju 10,64%. V integriranih škropilnih programih še vedno dosegamo dobre rezultate zatiranja krvave uši s pripravkom Pirimor, saj ima višjo učinkovitost kot ostala sredstva in najmanj vpliva na parazitizem s strani krvavkinega najezdnika.
Ključne besede: jablana (Malus domestica Borkh, krvava uš (Eriosoma lanigerum Hausmann), krvavkin najezdnik (Aphelinus mali Hald), zatiranje krvave uši, načini zatiranja krvave uši
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 3658; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici