| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
ZNAČILNOSTI VARSTVA VINSKE TRTE PRED ŠKODLJIVIMI ORGANIZMI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI
Sanja Vozlič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V obsežni raziskavi izvedeni v letu 2012 o značilnostih varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi je bilo ugotovljeno, da se pri dejavnikih odločanja za zatiranje škodljivih organizmov v 66 % pridelovalci odločijo za dejavnik pregleda nasada in v 42,70 % upoštevajo navodila strokovnih služb in napovedovalne službe. Pri nekemičnih ukrepih 100 % pridelovalcev uporablja mehansko zaščito pred glodalci in divjimi živalmi in plevel uničuje mehansko. Pred boleznimi in škodljivci se poslužujejo odstranjevanja zelenih delov (96,70 % in 100%), izbora sorte (87 % in 53,30 %) in načina pridelave (90 %). Glavni dejavnik pri nakupu fitofarmacevtskih sredstev so lastne izkušnje (67 %) in priporočila strokovnih služb (13 %). Škodljivi organizmi se v 32 % pojavljajo vsako leto, občasno se jih pojavlja v 25 % in v 43 % se pojavijo redko ali nikoli. Pridelovalci v 45 % škodljive organizme zadovoljivo obvladujejo in v 50 % delno. Ukrepi za zmanjšano porabo fitofarmacevtskih sredstev so izboljšana tehnika nanosa (100 %), način pridelave (100 %), mehansko zatiranje plevelov (100 %), izbor sorte (70 - 76,7 %), odstranjevanje obolelih delov(73,30 – 100 %), biotično varstvo in metode zbeganja (93,39 %). Z dostopnostjo in učinkovitostjo fitofarmacevtskih sredstev na našem trgu so pridelovalci zadovoljni. Stroški varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi vinske trte na ha površine se gibljejo v razponu od 395,84 €/ha do 976,14 €/ha. Delež stroškov varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi v lastni ceni pridelave grozdja predstavlja od 9 - 15,05 % v odvisnosti od velikosti nasada.
Keywords: vinska trta, varstvo vinske trte, škodljivi organizmi, ekonomičnost, kalkulacije
Published: 11.10.2012; Views: 862; Downloads: 153
.pdf Full text (5,30 MB)

2.
PRELIMINARNI REZULTATI POJAVA ŠKODLJIVCEV NA CVETAČI V ODVISNOSTI OD NAČINA PRIDELAVE
Katja Hozjan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne pridelovalne sisteme cvetače (Brassica oleracea var. botrytis L.). Poljski poskus je potekal v letu 2012 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Po raziskavi se je pokazal statističen vpliv okopavanja cvetače na zmanjšani pojav kapusovega bolhača (Phyllotreta spp.) v prvem terminu (5.7.2012) spremljanja škodljivcev. V drugem terminu (3.8.2012) ni bilo statističnih razlik na pojav škodljivcev glede pridelovalnega sistema in kultivarja. Združena setev cvetače in bele detelje (Trifolium repens L.) statistično značilno vpliva na zmanjšano prisotnost kapusovega belina (Pieris brassicae L.) v tretjem terminu (3.8. 2012) spremljanja škodljivcev. Cvetača, ki je rasla na črni foliji, je imela statistično značilno večjo prisotnost kapusovega belina v tretjem terminu spremljanja škodljivcev.
Keywords: cvetača, bela detelja, škodljivci, združena setev, podsevek
Published: 23.10.2012; Views: 1304; Downloads: 126
.pdf Full text (365,50 KB)

3.
4.
5.
6.
Vpliv nanosa alternativnih sredstev v nasadu čebule na stopnjo razkroja ostankov fitofarmacevtskih sredstev
Tadej Iršič, 2019, master's thesis

Abstract: Zmanjšanje količine ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v pridelkih je trend, ki je zaradi pritiska potrošnikov vse bolj prisoten v kmetijstvu. V letih 2016 in 2017 sta bila na Ptujskem polju v nasadu čebule izvedena dva poljska poskusa z namenom proučevanja vpliva različnih alternativnih sredstev na stopnjo razkroja ostankov FFS v čebuli. V poskusu s sredstvom RezFree® (2016) je bil v nasadu čebule izveden klasični škropilni program z vmesnimi aplikacijami testiranega pripravka. V poskusu s sredstvi EM 5™ in Naturalnie Aktywny™ (2017) je bil klasični škropilni program razširjen z dodatnimi termini aplikacije več različnih FFS, vmes so bile prav tako izvedene aplikacije testiranih alternativnih sredstev. Vzorčenje za analizo ostankov FFS je bilo opravljeno v obdobju spravila čebule. Rezultati analiz so pokazali, da imajo testirana alternativna sredstva potencial za znižanje koncentracij ostankov nekaterih FFS. Največji upad koncentracij ostankov FFS je bil opažen pri kontaktnih fungicidih in insekticidih na osnovi naravnih snovi. Manjši vpliv je bil zaznan na ostanke sistemsko in pol sistemsko delujočih FFS ter sredstev, ki se močno vežejo v rastlinske kutikule. Na ostanke herbicidov proučevana sredstva niso imela vpliva. Glede na rezultate naših poskusov lahko preizkušenim alternativnim sredstvom pripišemo potencial zmanjšanja količine ostankov FFS v pridelku.
Keywords: alternativna sredstva, sredstva za krepitev rastlin, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, RezFree®, Efektivni mikroorganizmi™, čebula
Published: 26.07.2019; Views: 201; Downloads: 40
.pdf Full text (1,47 MB)

7.
ZATIRANJE KRVAVE UŠI (Eriosoma langerum Hasmann) V NASADIH JABLANE
Črtomir Kuhl, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2014 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, izveden poskus v nasadu jablan sorte Fuji. Ugotavljali smo učinkovitost najpogosteje uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje krvave uši, ustreznost izbranega časovnega termina za zatiranje krvave uši in vpliv fitofarmacevtskih sredstev na parazitizem krvavih uši. Poskus je bil zasnovan v naključnem blok sistemu s štirimi ponovitvami. Pozimi, spomladi in poleti so bile izvedene aplikacije v štirih različnih terminih pri porabi 700 l/ha škropilne brozge. Rezultati kažejo, da je bila največja učinkovitost insekticidov dosežena v januarskem terminu s pripravki Pirimor (82,34%), NeemAzal (72,94%), Karate (66,19%) in Pyrinex (64,02%). Po drugem terminu škropljenja se je učinkovitost pri vseh pripravkih bistveno zmanjšala predvsem zaradi višjih temperatur od običajnih. Ekološki škropilni program zatiranja krvave uši je bil najmanj učinkovit. Največji parazitizem uši je bil dosežen pri prvem terminu škropljenja, ko je bil parazitizem uši v povprečju 10,64%. V integriranih škropilnih programih še vedno dosegamo dobre rezultate zatiranja krvave uši s pripravkom Pirimor, saj ima višjo učinkovitost kot ostala sredstva in najmanj vpliva na parazitizem s strani krvavkinega najezdnika.
Keywords: jablana (Malus domestica Borkh, krvava uš (Eriosoma lanigerum Hausmann), krvavkin najezdnik (Aphelinus mali Hald), zatiranje krvave uši, načini zatiranja krvave uši
Published: 28.09.2015; Views: 2241; Downloads: 132
.pdf Full text (1,45 MB)

8.
PREIZKUŠANJE UČINKOVITOSTI HERBICIDOV ZA ZATIRANJE NEKATERIH NOVIH VRST INVAZIVNIH PLEVELOV V POSEVKU KORUZE
Evelina Leskovar Smole, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2015 smo v posevku koruze izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinkovitost herbicidov za zatiranje novih invazivnih vrst plevelov. Glavni namen je bil preveriti učinkovitost herbicida, ki vsebuje snovi teinkarbazon in formasulfuron (H1), katerega smo ga nanesli v različnih odmerkih. Drugi testirani herbicidi, ki smo jih uporabili kot primerjalni standard, so vsebovali naslednje aktivne snovi: mezotrion + terbutilazin + metolaklor (H2), mezotrion + nikosulfuron + dikamba (H3), izoksaflutol (H4), tembotrion (H5), tienkarbazon + izoksaflutol (H6) in foramsulfuron + jodosulfuron (H7). Herbicide smo nanesli v rastni fazi koruze BBCH 13‒14 ali BBCH 15. Glavne vrste plevelov, ki smo jih preučevali, so bile: Abutilon theophrasti, Amaranthus rudis, Ambrosia artemisiifolia, A. trifida, Bidens subalternans, Cyperus esculetus, Iva xanthiifolia, Panicum dichotomiflorum, Setaria faberi in Sorghum halepense. Pri uporabi H1 smo dosegli zelo visoke učinkovitosti zatiranja pri vseh plevelih (pri večini nad 95 %). Najbolj primeren čas za uporabo H1 je v fazi koruze BBCH 14 v odmerku 18 g/ha teienkarbazona + 60 g/ha foramsulfurona, ko imajo dikotiledonski pleveli prvi pravi list, enoletne trave dva prava lista in sirek tri liste.
Keywords: koruza, invazivni pleveli, zatiranje plevelov, učinkovitost
Published: 11.10.2016; Views: 735; Downloads: 99
.pdf Full text (1,08 MB)

9.
Testiranje učinkovitosti biotičnih insekticidov za zatiranje jabolčnega zavijača (cydia pomonella l.)
Fatma Ece Savkan, 2019, master's thesis

Abstract: V letih 2017 in 2018 smo izvedli dva poljska poskusa kjer smo testirali učinkovitost biotičnih insekticidov na podlagi virusov granuloze CpGV (Madex max) in bakterije Bacillus thuringiensis var. kurstaki (Lepinox plus®) za zatiranje jabolčnega zavijača. V rastni dobi smo pripravke nanesli 10 krat v 100 % odmerku (Madex 100 ml/ha, Lepinox 1 kg/ha) in v 200 % odmerku (Madex 200 ml/ha, Lepinox 2 kg/ha). Učinkovitost CpGv je nihala med 40 in 80 %. Učinkovitost B. thuringiensis je nihala med 10 in 65 %. Povečanje odmerka iz 100 na 200 % je nekoliko povečalo učinkovitost CpGV in B. thuringiensis insekticidov. Samo z uporabo CpGV in B. thuringiensis pripravkov ni možno zagotoviti povsem zanesljivega zatiranja jabolčnega zavijača.
Keywords: jabolčni zavijač, zatiranje, učinkovitost, CpGV, B. thuringiensis
Published: 05.08.2019; Views: 625; Downloads: 27
.pdf Full text (1,18 MB)

10.
Preučevanje delovanja herbicidov za zatiranje plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tanja Voga, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V rastni dobi leta 2017 smo izvedli poljski poskus, kjer smo preučevali stopnjo učinkovitosti različnih herbicidov za zatiranje nekaterih plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.). Pri tem nas je zanimalo tudi, ali stopnja zatiranja plevela vpliva na višino pridelka. Poudarek je bil predvsem na analizi učinkovitosti za zatiranje navadnega srakoperca (Apera spica-venti) in njivske stoklase (Bromus arvensis). Preučiti smo želeli delovanje pri nas pogosto uporabljenih herbicidov, kot so Atlantis TCM WG®, Hussar Plus®, Axial One®, Pallas®, Aliance® in Trinity®. Rezultati analize so pokazali, da imajo preučevani herbicidi različno stopnjo zatiranja navadnega srakoperca in njivske stoklase, te razlike v stopnji učinkovitosti zatiranja plevelov med različnimi herbicidnimi programi pa povzročijo znatne razlike v višini pridelka pšenice. Najvišji pridelek smo dobili pri obravnavanju s herbicidom Atlantis TCM WG® (6799,7 kg ha-1), ta je hkrati učinkovito zatrl tako njivsko stoklaso (96,2 %) kot navadni srakoperec (98,7 %). Najslabši rezultat smo pričakovali pri pripravku Trinity®, ki ni bil uporabljen v zanj optimalni fenološki fazi, a smo ga dosegli pri pripravku Axial one®. Ta je v primerjavi s pripravkom Trinity® bolje zatrl navadni srakoperec in njivsko stoklaso, a je imelo to obravnavanje tudi manjši pridelek.
Keywords: pšenica / herbicidi / odpornost / zatiranje plevelov / pridelek
Published: 11.09.2019; Views: 123; Downloads: 49
.pdf Full text (684,59 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica