| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
OBČINA SVETA ANA MED NEMŠKO OKUPACIJO
Maja Župec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga prikazuje dogajanje v občini Sveta Ana med nemško okupacijo v letih od 1941 do 1945. Občina Sveta Ana je pred drugo svetovno vojno spadala pod okraj Maribor levi breg in je bila tipična podeželska občina, v kateri je bila glavna gospodarska panoga kmetijstvo. Namen naloge je predstaviti dogajanje v občini pred vojno in razloge, ki so pripeljali do razvoja kulturbundovskega delovanja ter posledično pri nekaterih prebivalcih prijazen sprejem Nemcev ob začetku vojne. Prav tako je namen naloge predstaviti nemški okupacijski sistem na primeru občine Sveta Ana in opisati odpor proti okupatorju. Prvotno navdušenje nad Nemci je začelo upadati, ko so Nemci tako kot drugod pričeli z raznarodovalnimi ukrepi. Pogojev za odpor proti okupatorju ni bilo veliko. Na eni strani so odpor pričeli partizani, ki so šele v letih 1943/1944 začeli kot aktivisti OF prihajati na območje Svete Ane, na drugi strani pa četniki, ki so prav na tem delu Slovenskih goric iskali svoje privržence in jih tudi pridobili. Proti koncu druge svetovne vojne so se nemški vojaki začeli umikati preko ozemlja občine Sveta Ana proti Avstriji, vojna pa je bila končana 9. maja 1945 s prihodom aktivistov OF na območje Sveta Ana. V nalogi smo se posvetili tudi seznamom žrtev druge svetovne vojne in jih dopolnili.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, Sveta Ana, Kulturbund, nemška okupacija, partizani, četniki, žrtve druge svetovne vojne.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2014; Ogledov: 3003; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
DRUGI MANDAT MARGARET THATCHER 1983-1987
Nataša Klavž, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo orisali in analizirali gospodarsko in politično dogajanje v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske v letih 1979–1990, ko je na čelu države kot ministrska predsednica stala Margaret Thatcher. Njen prvi mandat je zaznamovala težka gospodarska situacija in Falklandska vojna, v kateri se je Thatcherjeva izkazala kot odločna braniteljica ozemlja svoje države. Poudarek diplomske naloge je analiza njenega drugega mandata v letih 1983–1987. Težka gospodarska situacija in povečevanje števila brezposelnih sta se nadaljevala. Delno razbremenitev državne blagajne je prinesla obsežna privatizacija državnih podjetij. Oktobra 1984 je Irska republikanska armada IRA izvedla eno svojih najodmevnejših akcij, ko je nastavila bombo v hotel, v katerem je v času kongresa konservativne stranke bivala Margaret Thatcher s sodelavci. Drugi mandat je nedvomno najbolj zaznamovala enoletna stavka rudarjev, ki so pod vodstvom Arthurja Scargilla med marcem 1984 in marcem 1985 stavkali zaradi grožnje o zapiranju rudnikov. V zunanji politiki je Thatcherjeva še naprej negovala »posebni odnos« z Združenimi državami Amerike, predvsem s predsednikom Ronaldom Reaganom. Odnosi s Sovjetsko zvezo so se začeli tajati, ko je na čelo države stopil Mihail Gorbačov. Dobri odnosi med voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze so konec osemdesetih let tudi pripeljali do konca hladne vojne.
Ključne besede: Margaret Thatcher, Velika Britanija, stavka rudarjev 1984/85, bomba v Brightonu, afera Westland, povojna Britanija
Objavljeno v DKUM: 07.11.2014; Ogledov: 1970; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (904,04 KB)

3.
GESTAPO V MARIBORU
Aleksander Peklar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje delovanje Gestapa v nemški zasedbeni coni Spodnje Štajerske. Namen naloge je predvsem opisati, na kakšen način in s kakšnimi metodami je nemška tajna policija delovala na tem območju. Na začetku sta predstavljena nastanek in organizacija Gestapa na splošno, njegova organizacija konkretno v Mariboru ter vloga nemške pete kolone in vohunske mreže v Mariboru. Poudarek v nalogi je predvsem na akcijah proti odporniškemu gibanju in na metodah, katere je Gestapo uporabil, da je pridobil informacije o tem gibanju. Opisano je tudi stanje v mariborskih kazenskih zavodih, v katere je okupator zapiral vse državi nevarne ljudi in tiste, ki so bili predvideni za izgon. V nalogi smo tudi predstavili streljanje talcev in zapisal zakaj je bilo to storjeno ter kakšno število ljudi so ubili. V zadnjem poglavju smo opisali nürnberške procese in povojne obsodbe gestapovskih vodij, med drugim tudi proces šefa varnostne policije in varnostne službe Josefa Vogta.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, Maribor, Gestapo, odporniško gibanje, streljanje talcev, Josef Vogt, mariborski sodni zapori, mariborska moška kaznilnica
Objavljeno v DKUM: 14.05.2014; Ogledov: 4274; Prenosov: 781
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

4.
JAKOB ŠOLAR - POZABLJEN V SEDANJOSTI, NA ZATOŽNI KLOPI V PRETEKLOSTI
Tina Esih, 2013, diplomsko delo

Opis: Jakob Šolar sodi med Slovenci med največje intelektualce svojega časa in je bil velik strokovnjak na področju slovenistike. Pričujoči dokumenti ob njegovem imenu vsebujejo nazive profesor, duhovnik, jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, prevajalec, urednik, organizator izdajanja in soavtor učbenikov. Ob vsem tem je bil tudi politično aktiven. Ustvarjal in deloval je pred, med in po 2. svetovni vojni. Komunistična partija (ki si je že med vojno zagotovila dominanten položaj) je uradno prevzela vse vajeti v svoje roke in (s pomočjo UDV) po 2. svetovni vojni začela preganjati svoje domnevne »sovražnike«. Med njimi so se znašli predstavniki t. i. »bele« in »plave garde«, ostanki nekdanjih političnih strank, člani Katoliške akcije, zastopniki Cerkve, sodelavci Intelligence Servicea itd. V množici posameznikov, ki so jih v imenu Partije poslali na zatožno klop, je bil tudi Jakob Šolar. Na Šolar-Fabijanovem političnem sodnem procesu (poteka od 28. do 30. december 1952), ki ga je UDV skrbno in do najmanjše podrobnosti načrtovala že mesece vnaprej, so ga (pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani) obtožili izdajalskega delovanja med vojno (sodeloval je v t. i. »NOG sovražnih formacijah«, in sicer Slovenski zavezi, Pobratimu oziroma Narodni legiji in Slovenskem katoliškem bloku) in povezovanja z emigrantskimi agenti po vojni (predvsem z »disidentom« Francem Jezo). 30. decembra 1952 je bila razglašena »Sodba v imenu ljudstva« in Jakoba Šolarja so (po že preživeti dachauski izkušnji) še enkrat strpali za zapahe. Njegovo 10-letno zaporno kazen so kasneje prepolovili. Obsodba na montiranem sodnem procesu je neugodno vplivala na njegovo nadaljnje delovanje (predvsem na SAZU).
Ključne besede: Jakob Šolar, 2. svetovna vojna, komunistična partija, politični sodni proces, Slovenska zaveza, Pobratim, Slovenski katoliški blok, politična sredina, Cerkev.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2013; Ogledov: 2358; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (633,83 KB)

5.
PREBIVALSTVO NA GORIŠKEM V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA V LUČI POPISOV PREBIVALSTVA
Mihael Uršič, 2013, diplomsko delo

Opis: Goriška je danes najzahodnejši del slovenskega državnega ozemlja in je bila skozi svojo zgodovino vedno mejno območje. V grobem jo lahko označimo za mejo med romanskim, germanskim in slovanskim svetom z mešanico različnih ljudstev, ki so tekom zgodovine prehajala to območje, z njim trgovala, izmenjevala, ga raziskovala, se tu vojskovala ter ga tudi plenila. Prva polovica 20. stoletja pa je bila za Goriško deželo še bolj kruta. To obdobje je polno pretresov in sprememb, ki so oblikovale življenje prebivalcev tega območja in jim pustile trajen pečat. Skozi kratko časovne obdobje je bila dežela podvržena dvema svetovnima morijama (prva in druga svetovna vojna), številni prebivalci pa so bili med vojnama tudi izseljeni. Obdobje po drugi svetovni vojni je Goriški deželi prineslo “bridki konec”, ko je bila s pariško mirovno pogodbo razdeljena med Jugoslavijo in Italijo. V obravnavanem obdobju je bilo na Goriškem izvedenih pet uradnih popisov prebivalstva (leta 1910, 1921, 1931, 1936 in 1948), dva tajna popisa (leta 1933 in 1939), ter povojni popis leta 1945. Ti popisi nam dajejo lep vpogled v demografske spremembe, ki so sledile političnim, vojaškim in narodnostnim konfliktom ter gospodarskim razmeram ob razpadu monarhij, vzponu diktatur in kaotičnim razmeram ob vzpostavitvi železne zavese. Nekateri popisi so pomanjkljivi ali neprimerljivi med seboj zaradi spreminjajočih se kriterijev popisov in so le približek resničnega demografskega stanja takratnega časa. Zaradi tega ostajajo med zgodovinarji vse do današnjih dni številna nerešena vprašanja in nejasnosti.
Ključne besede: prebivalstvo, popisi prebivalstva, etnična struktura, statistični podatki, Goriška, Julijska krajina.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2013; Ogledov: 2499; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (8,13 MB)

6.
POLITIČNA OFENZIVA SRBOV NA HRVAŠKEM OB RAZPADANJU SFRJ
Tadeja Strnad, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava srbsko politično ofenzivo na Hrvaškem med leti 1988 in 1990 ter oblikovanje srbskega avtonomnega območja znotraj meja Republike Hrvaške. Nestabilne razmere, v katerih se je znašla SFRJ v osemdesetih letih 20. stoletja, so pripomogle k preporodu ideje o Veliki Srbiji, državi, ki bi pod eno oblastjo združila vse Srbe na Balkanskem polotoku, vključno s tistimi, ki so živeli na Hrvaškem. Najprej je beograjsko politično vodstvo s pomočjo nacionalistične propagande želelo ohladiti odnose med Hrvati in Srbi na Hrvaškem, ki so bili najbolj zastopani v severni Dalmaciji, predvsem na območju Kninske krajine. Na Hrvaškem je na prvih povojnih večstrankarskih republiških volitvah zmagala HDZ, stranka hrvaških nacionalistov, zaradi česar so se odnosi med narodoma dodatno zaostrili. Z vzpostavitvijo večstrankarskega političnega sistema so v Kninu pod vodstvom Jovana Raškovića svojo stranko ustanovili tudi hrvaški Srbi. SDS na volitvah ni dosegla vidnejšega uspeha, a pod njenim okriljem so Srbi poleti 1990 organizirali referendum o srbski avtonomiji na Hrvaškem. Še pred izvedbo glasovanja je v Kninu izbruhnil upor proti hrvaški oblasti, ki je Kninsko krajino ločil od ostalega dela republike. Upor se je razširil na vsa s Srbi naseljena območja, ki so postopoma zahtevala še politično avtonomijo, na koncu pa celo lastno državo. Med tem so se v SDS pojavila nesoglasja, saj je Rašković nasprotoval oboroženemu spopadu med narodoma. Pri uporu je imela pomembno vlogo tudi JLA, ki se je vse bolj nagibala k eni izmed sprtih strani. Z nastankom SAO Krajine, decembra 1990, je bil narejen še zadnji korak k popolni srbski politični in teritorialni avtonomiji na Hrvaškem.
Ključne besede: Velika Srbija, Kninska krajina, nacionalistična propaganda, Jovan Rašković, Milan Babić, SDS, srbska vstaja, avtonomno območje
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 1786; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

7.
Britanske misije pri slovenskih partizanih 1943-1945
Sandra Pokrivač, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje britanske vojaške misije, ki so delovale pri slovenskih partizanih od leta 1943-1945. Britanska tajna služba SOE in organizacija ISLD sta organizirali prihod prvih obveščevalcev, katerim so sledile izvidniške misije oz. skupine, sestavljene iz slovenskih padalcev. Prva uradna britanska vojaška misija je v Glavni štab Slovenije prišla 27. junija 1943 pod vodstvom majorja Williama Jonesa. Tej misiji je sledilo še več drugih, ki so prihajale na območja 7. korpusa, 9. korpusa in 4. operativne cone. Člani misij so imeli vojaške kot tudi obveščevalne naloge. Število članov se je zaradi ugodnih vojaških in političnih razmer poleti 1944 zelo povečalo, svojo mrežo so širili tudi izven meja slovenskega ozemlja. Hkrati so se začeli zaostrovati odnosi s partizani, z viškom jeseni 1944, člani misij prihajali pod drobnogled OZNE, partizani so omejevali njihovo gibanje in delo, kar je vplivalo na neuspešno izvrševanje nalog. Proti koncu leta 1944 so se tako člani misij posvečali predvsem evakuaciji ranjencev in uničevanju sovražnikovih komunikacijskih sistemov in objektov, hkrati so do konca vojne postopoma zapuščali slovensko ozemlje.
Ključne besede: zgodovina, druga svetovna vojna, zavezniki, slovenski partizani, slovensko ozemlje, britanska vojaška misija, anglo-ameriška misija, SOE, ISLD
Objavljeno v DKUM: 05.01.2012; Ogledov: 3239; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (21,37 MB)

8.
Duhovnik Jože Lampret, njegovo življenje in delo od rojstva do konca 2. svetovne vojne
Mateja Urbancl Planinšec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje življenje in idejne poglede duhovnika Jožeta Lampreta. Govori o krščanskem socializmu, ki ga je Lampret v dijaških in študentskih letih močno prepletel z marksizmom in evangelijskimi nauki. S tem ter s svojim delovanjem kot verski referent v partizanskih enotah in članstvom v Verski komisiji pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta se je močno oddaljil od prakse uradne katoliške Cerkve. Svojim nazorom je ostal trdno zvest, čeprav je bil zaradi tega zapostavljen, preganjan in izobčen. Nerazumevanje Lampretovega mišljenja je še zlasti prišlo do izraza po 2. svetovni vojni, ko zaradi svojega političnega delovanja ni smel opravljati duhovniškega poklica. Zaradi organiziranja in sodelovanja v Cirilmetodijskemu društvu katoliških duhovnikov, ki je bilo pod okriljem oblasti, pa ga je doletela kazen izobčenja iz katoliške Cerkve. Nova socialistična oblast mu je sprva zaupala številne naloge, nazadnje pa ga je tudi ta razočarala.
Ključne besede: Duhovnik, krščanski socialist, verski referent, Verska komisija, Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov
Objavljeno v DKUM: 14.12.2011; Ogledov: 5017; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
10.
NACIZEM, UMETNOST, UMETNINA: USODA EVROPSKE KULTURE DEDIŠČINE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
Benjamin Korošec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana usoda evropske kulturne dediščine pred, med in po drugi svetovni vojni. Cilj diplomskega dela je predstaviti nacistični odnos do umetnosti, njegovo sprevrženo politiko in gonjo proti drugače mislečim v umetnosti in nenazadnje tudi klavrno usodo številnih umetnin na evropskih tleh med drugo svetovno vojno. Nacisti so se na vrhuncu svojih moči polastili številnih umetniških zbirk v državni in zasebni, predvsem judovski lasti po vsej Evropi. Odgovorni so za daleč največji »zločin«, ki ga je kdajkoli storil kakšen državni sistem nad kulturno dediščino. Po končani vojni je stekel proces restitucije, ki se še danes ukvarja s številnimi nerešenimi primeri lastništva nad umetniškimi predmeti. Pri tem ni izvzeta niti naša država, kjer je tema o izginulih umetninah še vedno tabu in kjer ne kaže, da bi se stvari v bližnji prihodnosti premaknile v pozitivno smer.
Ključne besede: Umetnost, nacizem, umetnina, kulturna dediščina, druga svetovna vojna.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2011; Ogledov: 4568; Prenosov: 525
.pdf Celotno besedilo (929,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici