1. EKSPLOATACIJSKE ZNAČILNOSTI KMETIJSKE MEHANIZACIJE – 1. del : SkriptaPeter Vindiš, 2024, drugo učno gradivo Opis: Skripta je namenjena vsem študentom Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Poglavja, ki so v skripti obravnavana, so s področja eksploatacije kmetijskih strojev in sledijo učnemu načrtu predmeta Eksploatacija kmetijskih strojev, ki se izvaja na drugi stopnji magistrskega študijskega programa Kmetijstvo. Študentje naj uporabljajo skripto pri učenju in utrjevanju snovi. Skripta na didaktičen način obravnava tematiko v celoti, tako da lahko študent gradivo tudi sam predela in ga razume.
Omenjeno gradivo je sestavljeno iz vsebin, ki se dotikajo predmeta Eksploatacija kmetijskih strojev (zgodovinski razvoj traktorja z mehanizacijo, kategorije traktorjev, pregled traktorskih sklopov, elektronski mehanizmi na traktorju …).
Ključne besede: Kmetijska mehanizacija, eksploatacijske značilnosti, pregled traktorskih sklopov
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (3,83 MB) |
2. Possibilities and concerns of implementing precision agriculture technologies on small farms in SloveniaJurij Rakun, Erik Rihter, Damijan Kelc, Denis Stajnko, Peter Vindiš, Peter Berk, Peter Polič, Miran Lakota, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Precision agriculture (PA) through the use and utilization of innovative technologies is a concept in agricultural management that enables long-term efficiency gains, control of unforeseen changes, and a reduction of negative impacts on the environment. However, there are even more reasons and benefits to using precision agriculture technologies (PATs) on farms, but the actual use on small farms is often questionable. The main objective of this research was to evaluate and analyze the current state of PA and its potential on a set of small farms. In addition, a comparison was made between small farms located in less favored areas (LFAs) and more favored areas (MFAs) to find if specific characteristics of the surrounding environment affect the (non-) implementation of these technologies by farm owners, with respect to the given regional possibilities. The result shows that 57.5% of respondents on these farms have never implemented PATs before and 20% are beginners in their respective fields. It was found that there were no statistically significant differences in the integration between fewer LFAs and MFAs technologies and their use in this study. The majority of respondents believe that the main changes need to occur on the level of politics. The results show that the level of cost or initial investment is the main reason and the main obstacle in the implementation of PATs on the surveyed farms.
Ključne besede: precision agriculture, small farm, technological innovations, implementation, situation overview, survey, ICT
Objavljeno v DKUM: 02.07.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 11
Celotno besedilo (295,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Mala hidroelektrarna kot dopolnilna dejavnost na kmetiji : diplomsko deloMatevž Orter, 2023, diplomsko delo Opis: Na gorsko višinski kmetiji Gosak imamo malo hidroelektrarno, ki je dopolnilna dejavnost in je registrirana kot proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira. Dopolnilna dejavnost v našem primeru pozitivno vpliva na ekonomsko stanje kmetije. Turbina je bila dotrajana in zastarela. Zaradi dobrih razmer na trgu, in ker je tehnika in tehnologija napredovala, smo se odločili, da gremo v korak s časom, elektrarno posodobimo ter postavimo na novo. Sodobna tehnologija in novejši materiali so omogočili, da smo lahko povečali tudi proizvodno moč. V diplomskem delu so na kratko opisani obnovljivi viri energije v Sloveniji in opisan postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predstavljeni so vsi deli male hidroelektrarne in stroški obnove. Pri ekonomskem delu naloge je analizirana ocena investicije. Za ekonomsko analizo je uporabljena metoda kalkulacij skupnih stroškov, za oceno investicije pa Cost Benefit analiza (CBA). Pri finančni analizi imamo ISD 5,5 %. Doba povratka je v 4 letu, pri katerem NSV znaša 7.541,76 €. Računali smo tudi z najvišjo obrestno mero, ki je 7,93 %. V tem primeru je NSV 25,71 €. Ker doba povratka ostane enaka, torej v 4 letu, smo obe v začetku postavljeni hipotezi v delu tudi potrdili.
Ključne besede: mala hidroelektrarna, dopolnilna dejavnost, hidroenergetski potencial, obnovljivi viri energije, ocena investicije.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 547; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,84 MB) |
4. Odkrivanje od podlubnikov napadenih dreves v smrekovih gozdovih z uporabo drona in multispektralne kamere : diplomsko deloAndrej Cevzar, 2023, diplomsko delo Opis: Podlubniki, kot sta osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus L.), povzročajo ekstremno gospodarsko in okoljsko škodo v gozdovih, še posebej na območjih, kjer prevladujejo sestoji navadne smreke (Picea abies L. Karst.). V boju s podlubniki je ključnega pomena hitro odkrivanje in sanacija žarišč, žal pa je sistem odkrivanja žarišč v Sloveniji nekoliko zastarel. V okviru diplomskega dela je bil izveden poskus iskanja žarišč podlubnikov s pomočjo drona in multispektralne kamere. Poskus se je izvajal na gozdnem zemljišču velikosti 21,02 ha, ki smo ga preleteli z dronom in posneli posnetke z multispektralno kamero. S pomočjo obdelave zbranih podatkov smo izdelali ortomozaik in NDVI (normaliziran vegetacijski indeks). Na podlagi analize NDVI indeksa smo določili lokacije potencialnih žarišč napadov podlubnikov. Dejansko stanje stopnje napada podlubnikov smo preverili s fizičnim obhodom območja. Rezultati poskusa so pokazali, da so bila na vseh treh območjih, kjer smo predvidevali pojav napada podlubnika, drevesa navadne smreke, ki so kazala znake napada osmerozobega smrekovega lubadarja.
Ključne besede: navadna smreka, podlubnik, žarišče, dron, multispektralna kamera
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 528; Prenosov: 52
Celotno besedilo (4,41 MB) |
5. Razvoj in uporabnost traktorskih vitlov s konstantno vlečno siloValentina Požek, 2021, diplomsko delo Opis: V Sloveniji je gozdarstvo močno razvita panoga in pomemben del kmetijstva. Veliko kmetij ima v lasti gozd, ki predstavlja dodaten vir zaslužka na kmetiji. Cilj diplomskega dela je prikazati delovanje nove tehnologije »konstantne vlečne sile« pri vitlih, ki se kot orodje že nekaj časa pojavljajo na trgu, vendar s to tehnologijo še niso seznanjeni vsi uporabniki takšnih delovnih strojev. V raziskovalnem delu smo opravili poskusno testiranje dveh različnih vitlov v proizvodnih prostorih podjetja Krpan. Pridobljeni podatki omogočajo lažjo interpretacijo razlike med dvema različnima konstrukcijskima sistemoma vitla. Konstantna vlečna sila omogoča enakomeren vlek vitla pri različni oddaljenosti bremena od traktorja. Do zdaj so kmetovalci uporabljali le klasične vitle, ki takšne tehnologije niso imeli vgrajene. Zdaj novi sistemi kmetovalcem omogočajo lažje delo pri najtežjih kmetijskih opravilih, kot so sečnja in spravilo lesa, delo v gozdu in pri vseh opravilih, kjer potrebujemo takšen delovni stroj. Prednost takšnih strojev so tudi lažji pogoji dela na razgibanem terenu, manjša poraba goriva in večja varnost pri delu. Glede na pregled literature in rezultate testiranja smo prišli do zaključka, da je vitel s konstantno vlečno silo bolj učinkovit pri vleki kot tisti brez, predvsem zaradi izbire pravilnega gonilnega sistema. Neprestane inovacije proizvajalcev pa stremijo k izboljšanju varnosti pri delu, predvsem na hribovitih težje dostopnih področjih.
Ključne besede: vitel, gozdarstvo, konstantna vlečna sila, vleka
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,65 MB) |
6. Okoljski odtis pridelave soje pri različnih načinih obdelave talDejan Medved, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv obdelave s plugom, konzervirajoče obdelave tal in direktne setve na okoljski odtis soje. Pridelava soje se je izvajala na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v letu 2016. Pridobljene podatke smo analizirali s programom SPIonWeb, pri čemer smo dobili izračune ekoloških vplivov tehničnih postopkov na okolje tekom vegetacije. Rezultati so pokazali, da največji okoljski odtis (SPI) predstavlja obdelava s plugom, sledita ji konzervirajoča obdelava tal in direktna setev. Ugotovili smo, da ima obdelava s plugom največji okoljski odtis v vrednosti 28,2 gha (globalnih hektarjih), sledi ji konzervirajoča obdelava z vrednostjo 23,6 gha in direktna setev z vrednostjo 23,2 gha. V prihodnosti bomo morali na obravnavanem področju prilagoditi in izboljšati pridelovalne tehnike in razmisliti, kako zmanjšati okoljski odtis s spodbujanjem načinov obdelave tal, ki ne povečujejo emisij ogljikovega dioksida.
Ključne besede: izpust ogljikovega dioksida / obremenitev potencialnega globalnega ogrevanja / okoljski odtis / obdelava tal
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 2239; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,70 MB) |
7. Optimiziranje uporabe stroja za vrstno odstranjevanje plevelov orizzonti orionGregor Krajnc, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo testirali, kako različna vozna hitrost, kot uporabe vretena in naknadna uporaba okopalnika vplivajo na količino odstranjenih plevelov v sadovnjaku v pasu pod drevesi. Pri raziskovanju smo uporabili stroj Orizzonti Orion, s katerim smo testirali nitkarja Ecology Kit in Speed Green ter okopalnik Orion. Nitkarja Ecology Kit in Speed Green smo testirali pri voznih hitrostih 2,2 km/h in 3,5 km/h, naknadno smo še nitkar Speed Green testirali pri 60° kotu vretena. Okopalnik Orion smo testirali pri vozni hitrosti 2,2 km/h samostojno, naknadno pa še v souporabi z nitkarjem Ecology Kit, kjer smo želeli ugotoviti, ali se upraviči dvojni prehod. Rezultate smo merili dvakrat; prve meritve smo opravili takoj po odstranjevanju, druge pa po dveh tednih po odstranjevanju. Poskus se je izvajal na posestvu kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor v Gačniku, ki je v lasti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Najslabše rezultate smo dosegli pri samostojni obdelavi z okopalnikom Orion zaradi višine in gostote plevelov, saj je preživela večina plevelov, edini odstranjeni pleveli so bili samo najmanjši pleveli do višine 5 cm. Za ostale smo ocenili, da so bili samo zamaknjeni in so po obdelavi normalno nadaljevali z rastjo. Pri primerjavi vozne hitrosti 2,2 km/h in 3,5 km/h z nitkarjema Ecology Kit in Speed Green smo prišli do zaključka da smo pri vozni hitrosti 2,2 km/h v obeh primerih dosegli mnogo boljše rezultate, zaradi količine odstranjenih plevelov takoj po tretiranju in višine plevelov ter zaraščenosti pasu s pleveli, ki smo jih izmerili pri na drugih meritvah. Naknadna uporaba okopalnika za nitkarjem se je izkazala za neopravičeno. Zaključujemo, da smo najboljše rezultate dosegli pri obdelavi z nitkarjem Speed Green pri vozni hitrosti 2,2 km/h in zamiku vretena za kot 60° kot zaradi količine odstranjenega plevela in širine obdelanega pasu takoj po odstranjevanju ter višine plevela na drugih meritvah.
Ključne besede: pleveli, vozna hitrost, mehansko odstranjevanje, optimizacija, nitkar
Objavljeno v DKUM: 29.09.2017; Ogledov: 1816; Prenosov: 200
Celotno besedilo (4,96 MB) |
8. Building of mini digester for mesophilic anaerobic digestionBogomir Muršec, Peter Vindiš, 2009, strokovni članek Opis: Anaerobic digestion is the biological degradation of organic material in the absence of air andmayimply environmental benefits with regard to waste treatment, pollution reduction, energy production, and improvements in agricultural practices. Ananaerobic digester is a system that harnesses this natural process to treat waste, produce biogas that can be converted to heat and electricity and anaerobic digestate, a soil improving material. The paper presents the building of a mini digester for mesophilic anaerobic digestion.With the mini digester the amount of biogas production (methane) from different organic wastes is observed. The basic structure is made of stainless steel, on which other components are fixed. The most important components are the eudiometers, pump and heater with thermostat, fermenters, thermometer and barometer. The experiment is made according to DIN 38 414, part 8. After building of a mini digester some experiments with different organic materials are made.
Ključne besede: mini digester, mesophilic anaerobic digestion, organic wastes
Objavljeno v DKUM: 11.07.2017; Ogledov: 1779; Prenosov: 112
Celotno besedilo (493,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Razvoj modela sestave različnih rastlinskih substratov za proizvodnjo bioplinaMatjaž Ošlaj, 2016, doktorsko delo/naloga Opis: Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti je povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije. Slovenija mora, tako kot ostale države EU, na področju razvoja obnovljivih virov energije doseči ambiciozne cilje, ki bodo tako prispevali k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju učinkov na okolje, gospodarski rasti in razvoju delovnih mest ter zaposlenosti. Potrebno je iskati nove obnovljive vire, ki v svetu igrajo vse pomembnejšo vlogo pri proizvodnji energije. Proizvodnja bioplina z anaerobno fermentacijo je ena izmed tehnologij za proizvodnjo energije, trajnostno obdelavo odpadkov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Z raziskavo smo preučili energetsko vrednost rastlinskih vrst. S tem namenom smo izvajali poljske in laboratorijske poskuse v letih 2010 in 2011. Z optimatizacijo anaerobnega procesa fermentacije novih substratov za proizvodnjo bioplina smo uporabili poskusni reaktor. Pridobivanje bioplina iz energetskih substratov smo izvedli po nemškem standardu DIN 38 414, del 8. Anaerobno digestijo smo izvedli z osnovnim substratom prašičje gnojevke in v različnih sestavah sosubstrata. Sosubstrat smo sestavljali v različnih kombinacijah energetskih rastlin. Za sosubstrat smo uporabili koruzo (glavni posevek), koruzo (strniščni posevek), tritikale (glavni posevek), sirek (glavni posevek), mešanico rastlin za pridelavo biomase (glavni posevek) in koruzo za zrnje (zrnje v fazi voščene zrelosti).
Podatke, vključene v raziskavo, smo analizirali s programi MS-Excel 2013 in SPSS (SPSS. Inc., Chicago, IL) ter programom R, verzije 3.0.2. Ločeno smo obravnavali in izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Z enosmerno analizo variance smo ugotavljali vpliv različnih mešanic poljščin na nekatere proučevane spremenljivke. Z multiplo regresijo smo ugotavljali vpliv spremenljivk (sestava substrata) na količino proizvedenega bioplina in količino proizvedenega biometana. Na osnovi MM-metode in OLS-metode smo izdelali več modelov, ki omogočajo napoved proizvodnje bioplina in biometana iz substrata s sosubstratom.
Z rezultati poljskih in laboratorijskih analiz smo razvili računalniški model BIOPLIN, s katerim lahko napovedujemo proizvodnjo bioplina in biometana iz določenega substrata in sosubstrata na osnovi metode DIN 38 414. Model za napoved proizvodnje bioplina in biometana je sestavljen iz štirih podmodelov, ki so sestavni del glavnega modela.
Koruzo, ki je ključna pri proizvodnji bioplina lahko nadomestimo z drugimi mešanicami sosubstrata. Sestava substrata vpliva na kvaliteto in kvantiteto nastalega bioplina in biometana.
Ključne besede: anaerobna fermentacija, bioplin, substrat, sestava substrata, model, statistični model
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 2477; Prenosov: 231
Celotno besedilo (3,67 MB) |
10. VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA EKOLOŠKI ODTIS PRI OLJNI OGRŠČICISašo Kebrič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo vrednotili, kako vplivajo različni načini obdelave oljne ogrščice na okolje. Izračunali smo ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida in potencial globalnega segrevanja (GWP). Pri raziskovanju smo primerjali tri načine obdelave tal: konvencionalno obdelavo, konzervirajočo obdelavo in direktno setev, z namenom ovrednotiti, kateri način obdelave tal pri pridelavi oljne ogrščice je najprimernejši z okoljskega vidika. Praktični poskus se je izvedel na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v kraju Podova. Rezultati kažejo, da je največjo obremenitev za okolje prinesla konvencionalna obdelava, z ekološkim odtisom (Sustainable Process Index oziroma SPI) 41,7 gha, sledita ji konzervirajoča obdelava, s SPI 37,6 gha in direktna setev s SPI 36,6 gha, ki je bila za okolje najmanj obremenjujoča. Pri primerjavi količine izpustov CO2 na enoto pridelka smo ugotovili, da je bil ta enak pri konvencionalni obdelavi in direktni setvi (0,46 kg/enoto) ter manjši pri konzervirajoči obdelavi (0,34 kg/enoto). Pri primerjavi obremenitve GWP na enoto proizvoda oljne ogrščice smo ugotovili, da je bila ta največja pri konvencionalni obdelavi tal (4,17 kg/enoto), manjša pri direktni setvi (1,94 kg/enoto) ter najmanjša pri konzervirajoči obdelavi tal (1,59 kg/enoto). Primerjava SPI na enoto pridelka pa je pokazala, da je ta največji pri direktni setvi (133,56 m2/enoto), nekoliko manjši pri konvencionalni obdelavi tal (126 m2/enoto) ter najmanjši pri konzervirajoči obdelavi tal (97,58 m2/enoto). Zaključujemo, da se je v tem poskusu konzervirajoč način obdelave tal izkazal za najprimernejšega.
Ključne besede: ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida, potencial globalnega segrevanja, obdelava tal
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2383; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,95 MB) |
