1. Vključevanje staršev v vzgojno-izobraževalni proces kot potencialni dejavnik učiteljevega doživljanja stresa pri deluJanja Usenik, Teja Vončina, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Sodelovanje s starši lahko za učiteljice in učitelje predstavlja pomemben dejavnik doživljanja stresa pri delu. V raziskavi je sodelovalo 248 slovenskih osnovnošolskih učiteljic in učiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, sestavljen iz lestvic zaznanega stresa in zadovoljstva na delovnem mestu ter vprašalnika o sodelovanju s starši. Rezultati so pokazali, da so učiteljice in učitelji s svojim delom zadovoljni, povezujejo pa ga z visoko mero doživljanja stresa. Med različnimi oblikami sodelovanja s starši so se kot najbolj stresne izkazale prisotnost staršev med vzgojno-izobraževalnim procesom, roditeljski sestanki in govorilne ure. Največ stresa učitelji doživljajo ob starševskem nadzoru in poseganju v vzgojno-izobraževalno delo. Ključne besede: učitelji, starši, stres, zadovoljstvo pri delu, socialno-čustvene kompetence, odnosna kompetentnost Objavljeno v DKUM: 28.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (388,24 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Povezanost med čustveno inteligentnostjo in učno uspešnostjo učencev druge triade osnovnošolskega izobraževanja : magistrsko deloSara Štumberger, 2025, magistrsko delo Opis: Čustvena inteligentnost je pomemben dejavnik uspešnosti na različnih področjih otrokovega življenja, tudi učnih dosežkov. Zaradi manka raziskav v slovenskem okolju smo preučili povezanost med čustveno inteligentnostjo in učno uspešnostjo pri učencih ter analizirali razlike glede na spol in razred učencev. V raziskavi je sodelovalo 160 učencev drugega izobraževalnega obdobja, iz dveh podravskih osnovnih šol. Učno uspešnost učencev smo pridobili s poročanjem učencev o njihovih zaključnih ocenah, medtem ko smo podatke o čustveni inteligentnosti pridobili s pomočjo kratke oblike samoocenjevalnega vprašalnika TEIQue-SF (angl. Trait Emotional Intelligence Questionnaire-Short Form). Rezultati so pokazali, da se raven splošne čustvene inteligentnosti in dosežki na njenih štirih podlestvicah statistično značilno ne razlikujejo glede na spol in razred. Učenke so v primerjavi z učenci dosegale statistično značilno višjo učno uspešnost, medtem ko razlike med učenci 4., 5. in 6. razreda niso bile statistično značilne. Vse štiri komponente čustvene inteligentnosti (tj. psihološko blagostanje, samonadzor, čustvovanje in sociabilnost) so se med seboj značilno in visoko pozitivno povezovale. Samonadzor in čustvovanje sta bila šibko do zmerno in značilno pozitivno povezana z učno uspešnostjo, med tem, ko so se pozitivne povezave med psihološkim blagostanjem, sociabilnostjo in učno uspešnostjo kazale kot zanemarljive in niso bile statistično značilne. Ključne besede: čustvena inteligentnost, učna uspešnost, učenci, razlike med spoloma, razlike med razredi Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 89
Celotno besedilo (92,88 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Spolni stereotipi, povezani s športom, med otroki in mladostniki : magistrsko deloNives Turk, Karolina Vӧrӧš, 2024, magistrsko delo Opis: Spolni stereotipi so prepričanja o tem, kaj velja za moški spol in kaj za ženski spol, zajemajo zunanji izgled, stališča, interese, psihološke značilnosti, družbene odnose in poklice. Začnejo se oblikovati zelo zgodaj v otroštvu in vplivajo na samopodobo ter samozavest posameznika, dolgoročno lahko vplivajo na njihove izobraževalne in karierne poti. Namen magistrskega dela je bil raziskati spolne stereotipe v športu, med otroci in mladostniki, s pomočjo anketnih vprašalnikov in s statistično analizo pridobljenih podatkov. Raziskovalni vzorec obsega 819 učencev, od 3. do 9. razreda, naključno izbranih osnovnih šol (389 ženskega in 428 moškega spola, 2 nista označila) ter 253 dijakov (181 ženskega in 66 moškega spola) naključno izbranih srednjih šol. Rezultati so pokazali, da učenci večino športov dojemajo kot tipično moških, z izjemo izrazito tipično ženskih športov (ples, ritmična gimnastika, umetnostno drsanje in sinhrono plavanje), pri dijakih se dojemanje športov kot tipično moških oz. tipično ženskih nekoliko zmanjša. Ženski del vseh anketiranih ocenjuje športe nekoliko bolj spolno nevtralne kot moški. Delež udejstvovanja v tekmovalnih športih se v višjih razredih osnovne šole in pri dijakih drastično zmanjša. Rezultati so pokazali tudi, da udeleženci, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom in spremljajo športne medije, kot svojo navdihujočo osebo pogosteje navajajo športnika/-co v primerjavi s tistimi, ki niso aktivni v športu. Ključne besede: šport, stereotipi, spolna identiteta, vzgojno-izobraževalno obdobje Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,27 MB) |
5. Stališča učiteljev razrednega pouka do spolne pravičnosti in spolnih stereotipov v šoli : magistrsko deloBlažka Juhart, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali dojemanje pravičnosti in pravične šole pri učiteljih razrednega pouka ter njihova stališča do spolne diskriminacije, stereotipiziranja in lastnega delovanja do učencev ter učenk. Zanimalo nas je, ali zaznavajo razlike glede spolnega razlikovanja v šoli, kjer delujejo, in kakšna so njihova osebna stališča o pomenu spolnih razlik v vzgoji in izobraževanju. Prav tako smo preučili njihovo samooceno lastnega dela z vidika spolnih vlog ter odprtost do dodatnih izobraževanj na temo spolno nevtralne šole. Na podlagi pregleda strokovne literature smo pripravili vprašalnik, katerega rezultate smo analizirali na vzorcu 85 učiteljev razrednega pouka po Sloveniji. Izsledki raziskave so, da razredni učitelji ocenjujejo svoje okolje dela kot pravično, prav tako poudarjajo pomen enakopravne obravnave vseh šolajočih. Pri svojem delu so pozorni, da ne izražajo spolno stereotipnih stališč in ohranjajo visoko raven pravičnosti. Za izobraževanja na temo spolne pravičnosti so odprti in se zavedajo pomena spolno nevtralne šole, h kateri pri svojem delu stremijo. Ključne besede: učitelj razrednega pouka, pravičnost, diskriminacija, spolni stereotipi Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,92 MB) |
6. Vpliv številčnega ocenjevanja pri likovni in glasbeni umetnosti ter športu na samopodobo učencev v 4. in 5. razredu : magistrsko deloLina Likavec, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, v kolikšni meri vpliva številčno ocenjevanje pri predmetih šport, likovna in glasbena umetnost na splošno in učno samopodobo učencev 4. in 5. razreda. Želeli smo ugotoviti, kako učenci dojemajo številčno ocenjevanje, kako vpliva na njihovo počutje, ali obstajajo razlike med deklicami in dečki glede vpliva na njihovo samopodobo. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej razčlenimo koncept samopodobe, njene sestavine in strukturo. V nadaljevanju izpostavimo samopodobo osnovnošolskega otroka. Še posebej smo opredelili učno samopodobo in njene vplivne dejavnike. Podrobneje smo proučili številčno ocenjevanje pri predmetih šport, likovna in glasbena umetnost ter njegove potencialne vplive na splošno in učno samopodobo učencev. Empirični del magistrskega dela pa se nanaša na kvantitativno raziskavo, v kateri so sodelovali 204 učenci 4. in 5. razreda iz treh slovenskih šol. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da številčno ocenjevanje povečini ne vpliva na splošno samopodobo učencev pri nobenem izmed teh treh predmetov, hkrati pa je možno razbrati, da številčno ocenjevanje najbolj vpliva na učno samopodobo otrok pri predmetu šport. Prav tako smo ugotovili, da je pri predmetu likovna umetnost možno zaznati tendenco, da številčno ocenjevanje bolj vpliva na mnenje o lastnih likovnih sposobnostih pri dečkih kot deklicah. Ključne besede: samopodoba, številčno ocenjevanje, šport, likovna umetnost, glasbena umetnost Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (881,49 KB) |
7. Becoming a mother-athlete : female athletes' transition to motherhood in SloveniaJanja Usenik, Paul Wylleman, Saša Cecić Erpič, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Perceptions of incompatibility of sport and motherhood still exist within both sport and family Slovene cultures. For many female athletes starting a family means an end of their athletic careers. However, some women decide to pursue their athletic life after they become mothers. While recent media interest in mother-athletes has increased significantly, scientific research focusing on this topic is still scarce. The purpose of this study was to explore the transition of Slovene female athletes into motherhood and their experiences of combining motherhood with competitive sport. Semi-structured interviews were conducted with eight female elite athletes, who became mothers during their elite level competitive career. The results of the study revealed that mother-athletes perceived this transition as a long-term process in which motherhood and elite sport had a reciprocal effect on each other. Three transition phases characterized by changes in the participants’ holistic development were identified: (1) pre-pregnancy and pregnancy, (2) returning to competitive sport, and (3) living the life of a mother-athlete. Ključne besede: sport, women, children, parenthood, mother, holistic athletic career model, athlets Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,14 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Tehnike sproščanja in uporaba le teh pri slovenskih kolesarjih in kolesarkah : diplomsko deloMaruša Naglič, 2024, diplomsko delo Opis: Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, če tehnike sproščanja vplivajo na pripravo za trening in tekmovanje kolesarja. Želja je bila predstaviti in raziskati tehnike sproščanja ter uporabo le-teh pri kolesarjih od 15. do 23. leta starosti. Anketa se je osredotočala na uporabo in poznavanje tehnik sproščanja. V anketo je bilo vključenih 20 kolesarjev iz različnih slovenskih kolesarskih klubov.
Glavna ugotovitev diplomskega dela je bila, da se načini priprave na tekmovanja zelo razlikujejo od posameznika do posameznika. Sklepati je lahko, da so tehnike sproščanja med kolesarji poznan pojem, vendar so v praksi zelo malo rabljene. Kot je bilo predvidevano, kolesarji med posameznimi tehnikami sproščanja največkrat uporabljajo dihalne vaje. V anketi je bilo raziskano tudi, kakšen odnos imajo kolesarji z družino in svojim trenerjem. Kolesarstvo, sploh gorsko, je individualen šport, kar v praksi pomeni, da ima vsak posameznik svojega trenerja, ki mu sestavi plan individualno. Nekateri so s trenerjem bolj povezani kot drugi in se ob njegovi prisotnosti počutijo bolje. Enako je z vplivom staršev, družine. Večina se ob podpori družine počuti bolje in jih ne moti njihova prisotnost na tekmovanjih. Ključne besede: kolesarstvo, priprava na tekmovanje, tehnike sproščanja, razvoj otrok in mladostnikov Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (916,87 KB) |
9. Stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli : magistrsko deloMarina Bukovec, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kako učitelji ocenjujejo splošno socialno sprejetost nadarjenih učencev, socialno dinamiko in interakcije med nadarjenimi ter nenadarjenimi učenci, percepcijo in vedenje vrstnikov do nadarjenih učencev ter kakšno vlogo pripisujejo sebi kot učitelju pri socialni sprejetosti nadarjenih učencev. V teoretičnem delu smo najprej opredelili koncept nadarjenosti in razvoj nadarjenih učencev, nadaljevali pa smo s konstruktom socialne sprejetosti nadarjenih učencev, v kar je bilo osredinjeno tudi naše raziskovanje. V empiričnem delu smo predstavili odgovore učiteljev, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. V raziskavi je skupno sodelovalo 111 učiteljev, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS. Izsledki raziskave so pokazali, da učitelji menijo, da so nadarjeni učenci v skupini vrstnikov dobro sprejeti ter ne opažajo razlik v socialni sprejetosti nadarjenih učencev glede na spol. Menijo, da med nadarjenimi in nenadarjenimi učenci prevladujejo pozitivni medsebojni odnosi in interakcije. Ena izmed pomembnejših ugotovitev skozi raziskovanje pa je bila, da socialna sprejetost učiteljem predstavlja konstrukt, na katerega lahko vplivajo in ga poskušajo izboljšati. Ključne besede: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, odnosi z vrstniki, osnovna šola, stališča učiteljev Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,21 MB) |
10. Prisotnost tesnobe in spoprijemanje z njo pri športnikih : diplomsko deloMiha Šmon, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo raziskovali strategije in tehnike za spoprijemanje s tesnobo ter njen vpliv na športnikovo delovanje v izbrani disciplini športa. Ugotavljali smo, kako tesnoba in stres vplivata na fizično in mentalno zdravje športnikov, ki so vsakodnevno izpostavljeni visokim stresnim obremenitvam, tako v športu kot v samem življenju. Namen diplomskega dela je bil raziskati in pojasniti strategije in tehnike, ki lahko pozitivno pomagajo športnikom v boju proti tesnobi. Prav tako smo želeli, da športniki preberejo to delo ter izberejo ustrezne strategije in tehnike za obvladovanje tesnobe ter se zavedajo posledic neukrepanja ob zaznanih znakih tesnobe oziroma stresa. Za preverjanje poznavanja teh strategij med športniki smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, s katerim smo preverili, katere strategije in tehnike za premagovanje tesnobe športniki najpogosteje uporabljajo in kakšni so njihovi učinki. Športniki so se med svojim športnim udejstvovanjem že srečali s tesnobo, čustveno stisko ali nervozo. Prišli smo tudi do potrditve, da tesnoba negativno vpliva na duševno počutje športnikov, posledično pa tudi na njihovo športno izvedbo oziroma uspešnost. Strategije za spoprijemanje s tesnobo imajo pomembno vlogo pri tem, da športnika spodbudijo k aktivnemu soočanju s težavami in izzivi, ki mu stojijo naproti. Ključne besede: tesnoba, stres, športniki, strategije za uravnavanje stresa Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,15 MB) |