| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaviralni učinek etanolnih izvlečkov listov murv na glivo Epicoccum nigrum
Martina Korez, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo testirali zaviralni učinek etanolnih izvlečkov listov šestih različnih genotipov murv na rast glive Epicoccum nigrum. Z difuzijsko metodo smo testirali protiglivno delovanje na trdnem agarskem gojišču. V poskus smo vključili šest genotipov murv iz različnih geografskih območji Slovenije, in sicer štiri genotipe bele murve (Morus alba L.), eno črno murvo (Morus nigra L.) in eno platanolistno murvo (Morus platanifolia). Zaviralni učinek na glivo Epicoccum nigrum smo statistično značilno dokazali le pri enem od šestih genotipov, in sicer pri beli murvi (M. alba), odbrani v Dragonji. Gliva, tretirana z ekstraktom te murve, je v povprečju dvanajsti dan dosegala površino 3523,709 mm2, medtem ko je isti dan na kontrolni petrijevki (tretirani s 70% etanolom) gliva dosegla površino 5008,749 mm2. Prirast glive na ekstraktu murve iz Dragonje je bil za 29,6 % nižji v primerjavi s kontrolo. Pri izvlečkih ostalih genotipov se kaže trend protiglivnega delovanja, vendar ta ni statistično značilen.
Ključne besede: Epicoccum nigrum, izvleček listov murv, Morus sp., murva, protiglivno delovanje, zaviralni učinek
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 269; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
Vzpostavitev tkivnih kultur bele murve (Morus alba L.) z namenom ohranjanja starih genotipov in vitro
Katja Koncilja, 2019, diplomsko delo

Opis: Bela murva (Morus alba L.) že stoletja predstavlja značilno drevo nekdajšnjih Evropskih svilogojskih regij, kjer so liste bele murve uporabljali za krmo sviloprejkam. V začetku 20. stoletja, se je kljub večletni tradiciji pridelovanje svile in svilogojstva na Slovenskem, nasade murv začelo opuščati, gojenje sviloprejk kot oblika naravnega pridelovanje tekstila pa je z začetki globalizacije nadomestilo uvajanje umetnih tekstilnih vlaken. Za ohranjanje kolekcije murv in izbranih superiornih genotipov je potrebno in vitro ohranjanje teh edinstvenih genotipov. Z metodami razmnoževanja nodalnih izsečkov poganjkov in vzpostavitev kalusnih kultur, smo preizkušali vpliv različnih pH vrednosti in razmerja rastnih regulatorjev na rast kulture. V diplomski nalogi, smo uspešno vzpostavili protokol za rast in razrast izsečkov bele murve, z uporabo MS gojišča in rastnih regulatorjev indolmaslene kisline (IBA) in benziladenin (BAP) v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). V drugem sklopu poskusa smo uspešno indukcijo kalusa izzvali ob uporabi MS gojišča v pH območju 5.8 in 6.0. Za ohranjanje vitalnosti kalusa smo gojišču dodali aktivno oglje in rastne regulatorje IBA ter BAP v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). Vzpostavljeni protokoli tkivnih kultur murve so ključni za bodoče razmnoževanje materiala, ki ga bomo pridobili na terenu, predvsem v času, ko druge oblike tehnike razmnoževanja niso mogoče.
Ključne besede: murve / Morus alba L. / tkivne kulture / rastni regulatorji
Objavljeno v DKUM: 23.09.2019; Ogledov: 642; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (909,37 KB)

3.
Protiglivni učinek izvlečkov listov bele murve
Slavko Sever, 2019, diplomsko delo

Opis: Murva je že od nekdaj prepoznavna po farmakoloških učinkih in je priznana v kitajski tradicionalni medicini kot protivnetno, antibakterijsko sredstvo in za zdravljenje hiperglikemije. Namen diplomske naloge je bil proučiti zaviralni učinek izvlečkov listov bele murve na rast glive Alternaria sp. V preliminarnem poskusu smo vrednotili učinek vodnega in etanolnega izvlečka v 5 %, 10 % in 20 % koncentraciji. Koncentracijskega učinka nismo potrdili, se pa je zaviralni učinek bolj izražal pri uporabi vodnega izvlečka. V drugem sklopu poskusa smo uporabili 37,5 % koncentracijo vodnih izvlečkov sedmih različnih genotipov bele murve, tako svilogojsko uveljavljenih sort 'Morettiana' in 'Kokusou', kot tudi lokalnih genotipov bele murve iz različnih fitogeografskih območij Slovenije. Zaviralni učinek smo dokazali pri treh lokalnih genotipih, ki so v osemdnevnem opazovalnem obdobju odražali skupno povprečno prirast 1,660; 2,860 in 3,790 cm2 napram ostalim genotipom z osemdnevnim skupnim povprečnim prirastom v območju 11,250 do 19,840 cm2 in kontroli s 17,498 cm2 prirasti. Sorti 'Morettiana' in 'Kokusou' sta izkazovali slab zaviralni učinek na rast glive.
Ključne besede: Alternaria sp. / bioaktivne spojine / izvleček listov / Morus alba L. / protiglivni učinek
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 806; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Morfološke in genetske analize posameznih genotipov iz oblikovnega kroga širokolistne močvirnice (Epipactis helleborine s.l.) na območju Goričkega
Anja Ivanuš, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Močvirnice (rod Epipactis) predstavljajo taksonomsko zapleteno skupino nižjih taksonov znotraj družine kukavičevk. Težave pri identifikaciji in taksonomskem razvrščanju povzročajo velike razlike v morfoloških in fenotipskih lastnostih in ožja genetska sorodnost taksonov, ki je bila do sedaj slabo raziskana. Močvirnice v Sloveniji do sedaj še niso bile vključene v molekulske raziskave. Namen magistrske naloge je bil sistematično obdelati morfološke značilnosti osebkov iz različnih populacij na območju Goričkega. Proučene osebke smo glede na morfološke značilnosti hipotetično uvrstili v oblikovni krog širokolistne močvirnice. Med osebki znotraj populacij in med populacijami smo ugotovili statistično značilne razlike v dolžini plodnice in medene ustne (hipohil, epihil) ter v dolžini in širini čašnih in venčnih listov. Na podlagi morfoloških podatkov, povzetih po literaturi, smo za posamezne morfotipe iz Goričkega, izdelali model, na podlagi katerega smo jih glede na uporabljene morfološke parametre uvrstili v pripadajoče vrste. S pretočno citometrijo smo na podlagi velikosti genoma proučene osebke razvrstili v tri homogene skupine. Uporaba AFLP molekulskih markerjev se je izkazala kot zelo koristna pri razvrščanju ožje sorodnih morfotipov, medtem ko je bila uporaba ITS koristna le pri razvrščanju višjih taksonomskih skupin. V magistrski nalogi je zajet le manjši sklop večletnih raziskav, ki so še v teku. Rezultati so pokazali, da je pri reševanju taksonomskih odnosov znotraj rodu Epipactis ključna uporaba ustrezne kombinacije molekulskih in morfoloških markerjev.
Ključne besede: širokolistna močvirnica, morfološke značilnosti, AFLP, ITS, velikost genoma
Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 836; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (14,25 MB)

5.
Časovna analiza vsebnosti proteinov v listih različnih genotipov murv
Ana Arnejčič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Murvini listi so edina hrana sviloprejkam s ključno sestavo pomembnih metabolitov, ki jih sviloprejke potrebujejo za rast in razvoj. Analiza hranilnih snovi v listih različnih genotipov murv nam omogoča, da lahko odberemo tiste superiorne genotipe, ki so po vsebnosti metabolitov najbolj primerni za rast in razvoj sviloprejk. V diplomskem delu smo vzorčili različne genotipe murv v kolekciji murv Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Raziskava temelji na določitvi vsebnosti proteinov v listih (1) starih donosnih sort murv, ki so se uveljavile v svilogojstvu, (2) lokalnih genotipov murv in (3) novejših križancev. Namen raziskave je podati časovno analizo sprememb v vsebnosti proteinov skozi obdobje, ki je primerno za žetev listov. Skupne proteine v listih različnih genotipov murv smo določili v razponu od 33 do 175 mg/g SS, pri čemer so najvišje vrednosti dosegli genotipi novejših križancev murv (Morus alba x Morus rubra). Optimalno količino vsebnosti proteinov vseh treh preučevanih skupin murv so bili izmerjeni med junijem in julijem 2017, najnižje koncentracije proteinov so bile med julijem in avgustom. Proti koncu vegetacije se je izmerjena količina v murvinih listih spet povečala. Časovna analiza nam je omogočila opredeliti najboljši termin obiranja listov in odbiro superiornih genotipov, ki se bodo v bodoče razmnoževali za ponovno vzpostavitev svilogojstva.
Ključne besede: murve, Morus alba, proteini, svilogojstvo, hranilna vrednost
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 805; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (794,33 KB)

6.
Vpliv nizkih temperatur na kvantitativno sestavo sladkorjev v gomoljih različnih slovenskih sort krompirja
Valentina Hrovat, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Temperatura skladiščenja krompirja je ključna za ohranjanje kakovosti z vidika vsebnosti škroba in prisotnosti enostavnih sladkorjev. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dveh temperaturnih režimov (4 °C, 8 °C) skozi obdobje 41 dni pri štirih različnih sortah ('Désirée', 'Pšata', 'KIS Sora', 'KIS Krka'). Pri 4 °C smo opazili sortno občutljivost. Ena najbolj občutljivih sort je bila 'KIS Krka' z vidika ohranjanja vsebnosti škroba. Pri tej sorti se je razgradilo največ škroba v saharozo, glukozo in fruktozo. Najmanj občutljiva sorta je bila 'Désirée'. Vsebnost škroba pri 'KIS Krki' se je skozi obdobje skladiščenja pri 4 °C znižala za 13 %, enostavni sladkorji so narasli, in sicer saharoza za kar 200-krat, glukoza in fruktoza za 14-krat. Pri sorti 'Désirée' se je vsebnost škroba pri skladiščni temperaturi 4 °C skozi obdobje znižala za 21 %, saharoza je narasla za 14-krat, glukoza za 2.2-krat in fruktoza za 2.4-krat. Na podlagi rezultatov diplomskega dela smo ugotovili, da je najprimernejša temperatura skladiščenja 8 °C, kot bolj tolerantna slovenska sorta z vidika slajenja se je izkazala sorta Sora.
Ključne besede: Slajenje, Krompir, Škrob, Saharoza, Enostavni sladkorji
Objavljeno v DKUM: 09.07.2018; Ogledov: 623; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Variations in leaf total protein, phenolic and thiol contents amongst old varieties of mulberry from the Gorizia region
Tina Ugulin, Tamas Bakonyi, Rebeka Lucijana Berčič, Andreja Urbanek Krajnc, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Preserving the plant genetic resources of genus Morus is insuff­cient but undoubtedly vital for conservation of the world’s germplasm for our successors. This research was focused on old mulberry varieties from the Gorizia region in Slovenia which were assessed for their contents on crucial metabolites (proteins, phenolics and thiols) in leaves regarding their antioxidant and nutraceutical potentials. Total proteins were measured spectrophotometrically by following the procedure of Bradford, the total phenolic contents were determined using the Folin-Ciocalteu method and thiols were established with monobromobimane fluorescent dye. The presented metabolite screening showed that some of the evaluated genotypes had higher concentrations of glutathione and were superior in contents of proteins and phenolics when compared to the results of other authors and could be propagated as highly recommendable feed for silkworms, and other animals.
Ključne besede: feeds, glutathione, Morus, phenols, proteins
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 1123; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (359,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Antioxidant defences of Norway spruce bark against bark beetles and its associated blue-stain fungus
Mateja Felicijan, Metka Novak, Nada Kraševec, Andreja Urbanek Krajnc, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Bark beetles and their fungal associates are integral parts of forest ecosystems, the European spruce bark beetle (Ips typographus Linnaeus, 1758) and the associated pathogenic blue stain fungus Ceratocystis polonica (SIEM.) C. MOREAU, are the most devastating pests regarding Norway spruce [Picea abies (L.) H. KARST.]. Bark beetles commonly inhabit weakened and felled trees as well as vital trees. They cause physiological disorders in trees by destroying a phloem and cambium or interrupt the transpiration -ow in the xylem. Conifers have a wide range of effective defence mechanisms that are based on the inner bark anatomy and physiological state of the tree. The basic function of bark defences is to protect the nutrient-and energy-rich phloem, the vital meristematic region of the vascular cambium, and the transpiration -ow in the sapwood. The main area of defence mechanisms is secondary phloem, which is physically and chemically protected by polyphenolic parenchyma (PP) cells, sclerenchyma, calcium oxalate crystals and resin ducts. Conifer trunk pest resistance includes constitutive, inducible defences and acquired resistance. Both constitutive and inducible defences may deter beetle invasion, impede fungal growth and close entrance wounds. During a successful attack, systemic acquired resistance (SAR) becomes effective and represents a third defence strategy. It gradually develops throughout the plant and provides a systemic change within the whole tree’s metabolism, which is maintained over a longer period of time. The broad range of defence mechanisms that contribute to the activation and utilisation of SAR, includes antioxidants and antioxidant enzymes, which are generally linked to the actions of reactive oxygen species (ROS). The presented review discusses the current knowledge on the antioxidant defence strategies of spruce inner bark against the bark beetle (Ips typographus) and associated blue stain fungus (Ceratocystis polonica).
Ključne besede: antioxidants, ascorbate-glutathione system, blue-stain fungus, Norway spruce, phenolics, systemic acquired resistance
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 1186; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (532,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Morfološka variabilnost listov starih genotipov murv v Vipavski regiji
Julija Korez, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Bela murva (Morus alba L.) izvira iz vzhodne Azije, v Evropo so jo prinesli v 16. stoletju. Približno od druge polovice 17. st. do konca II. svetovne vojne so murve v Vipavski dolini zasajali z namenom prehrane sviloprejk. Namen diplomskega dela je bil preučiti razlike v morfometričnih lastnostih listov različnih genotipov murv, ki smo jih vzorčili v Vipavski dolini. Vzorčili smo peti do sedmi list ne glede na ekspozicijo. Merili smo površino, dolžino peclja, dolžino lista, širino lista, levo in desno širino glede na bazalno žilo, dolžino leve bazalne žile in dolžino desne bazalne žile. Ugotovili smo, da gojitvena rez vpliva na velikost listov in tudi na izraženo heterofilijo. Pearsonov koeficient korelacije med rezjo in merjenimi parametri je pokazal močno korelativno povezanost. Najvišje srednje vrednosti pri vseh merjenih parametrih smo izmerili pri drevesih, ki so bila obrezana vsako leto in najmanjše srednje vrednosti pri drevesih, ki niso bila obrezana. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da rez vpliva na velikost listov, saj drevo vzpostavlja ravnovesje med podzemnim in nadzemnim delom in si z večanjem površine zagotavlja zadostno količino fotoasimilatov za rast in razvoj.
Ključne besede: bela murva, morfometrija listov, gojitvena rez, Vipavska dolina
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1148; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
SPREMLJANJE INTENZIVNOSTI NASELITVE PODLUBNIKOV PO TRETIRANJU SMREKE S SALICILNO KISLINO
Jožica Černogoj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Anatomija lubja in fiziološko stanje potencialnega gostiteljskega drevesa so ključni za uspešen razvoj podlubnikov, ki so najpogostejši škodljivci navadne smreke v Evropi. V predstavljenem terenskem poskusu smo nanesli 100 mM salicilne kisline (SK) na odseke debla navadne smreke [Picea abies (L.) Karst.] v višini od 0,1 do 5 m. Drevesa smo tri dni kasneje načrtno izpostavili osmerozobemu smrekovemu lubadarju [Ips typographus L. (Col., Scolytidae)], z namenom proučiti vpliv nanosa SK na intenzivnost kolonizacije podlubnikov pod naravnimi pogoji. Pri drevesih, ki smo jih predhodno tretirali s SK, smo določili signifikantno manj vhodnih odprtin kot tudi manjše število krajših materinskih hodnikov v primerjavi s kontrolnim lubjem. Raziskave potrjujejo, da eksogeni nanos SK poveča odpornost in zmanjša umrljivost dreves pri napadu podlubnikov. Uporaba eksogene SK bi tako lahko zagotovila trajnejšo in ekološko sprejemljivejšo rešitev dreves pred škodljivci.
Ključne besede: navadna smreka / podlubniki / salicilna kislina / kolonizacija / spremljanje naleta / morfometrične analize lubja.
Objavljeno v DKUM: 27.06.2016; Ogledov: 1279; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici