81. |
82. |
83. |
84. |
85. |
86. |
87. |
88. VPLIV UPORABE RASTNIH HORMONOV V RAZLIČNIH RAZVOJNIH FAZAH PLODOV NA KOLIČINO IN KAKOVOST PRIDELKA ČEŠNJE (Prunus avium L.)David Pelc, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik spremljali vpliv uporabe rastnih hormonov v različnih razvojnih fazah plodov na količino in kakovost pridelka češnje (Prunus avium L.). Namen poskusa je bil ugotoviti, ali rastni hormoni (avksini, citokinini) lahko pri češnji vplivajo na kakovost, velikost in na količino pridelka. Vključenih je bilo 6 obravnavanj, od katerih so 3 obravnavanja predstavljala tretiranje z avksini (Amid-thin, Maxim), 1 obravnavanje s citokinini (CPPU), 1 obravnavanje s kombinacijo avksina in citokinina (Maxim + CPPU) in 1 obravnavanje je predstavljala kontrola. Rezultati so pokazali, da je debelina premera plodu najhitreje naraščala pri obravnavanju z uporabo avksinov (Amid-thin), vendar končni premer plodu ni presegel končne debeline premera plodu pri kontrolnem obravnavanju. Najvišji pridelek (kg/drevo) je bil dosežen pri obravnavanju s kombinacijo avksina in citokinina (Maxim + CPPU). Največje število plodov smo dosegli v obravnavanju z avksini (Amid-thin). Pri masi 100 plodov je obravnavanje s citokinini (CPPU) doseglo najboljši rezultat, vendar dosežena vrednost v primerjavi s kontrolonim ni bila presežena.
Ključne besede: češnje, Regina, rastni hormoni, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 08.05.2015; Ogledov: 2439; Prenosov: 192
 Celotno besedilo (587,36 KB) |
89. VPLIV NAČINA SKLADIŠČENJA NA SPREMINJANJE PARAMETROV KAKOVOSTI JABOLČNEGA SOKAKlavdija Gobec, 2014, diplomsko delo Opis: Med marcem in septembrom 2012 smo na FKBV izvajali poskus, s katerim smo želeli preučiti vpliv različnih pogojev skladiščenja na spreminjanje nekaterih parametrov kakovosti jabolčnega soka sorte 'Mutsu'. Spremljali smo spremembe barve soka (parameter L, a* in b*), topne suhe snovi (° Brix) in pH-vrednosti. Sok smo skladiščili na tri načine: sobna temperatura + svetloba, sobna temperatura + tema, hlajeno + tema, ki so hkrati predstavljali obravnavanja. Kot skladiščni pogoj, pri katerem je prišlo do najmanjših sprememb parametrov kakovosti jabolčnega soka, se je pokazalo skladiščenje pri sobni temperaturi in v temi (20–25 °C). Sobna temperatura je v času skladiščenja vplivala na preprečevanje spremembe barve jabolčnega soka, medtem ko vpliv svetlobe in nizke temperature na spreminjanje spremljanih parametrov kakovosti ni bil izrazit.
Ključne besede: jabolčni sok, skladiščenje, kakovost, temperatura, svetloba
Objavljeno v DKUM: 01.12.2014; Ogledov: 1910; Prenosov: 247
Celotno besedilo (1,51 MB) |
90. Vpliv gnojenja z dušikovimi gnojili na količino in kakovost pridelka ter vigor jablan sorte 'Gala'Tomaž Pišotek, 2014, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela smo v letih od 2010 do 2014 izvajali gnojilni poskus na jablanah sorte 'Gala'. Pri tem smo ugotavljali vpliv različnih virov in odmerkov dušika na vigor dreves ter na količino in kakovost pridelka. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, v poskusu pa je bilo uporabljenih 5 različnih gnojil; tri mineralnega in dve organskega izvora. Uporabljena dušikova gnojila, ki smo jih aplicirali v odmerku 60 kg in 120 kg N/ha so bila Kan, Urea, apneni dušik, Biosol in Plantella Organik. Za primerjavo rezultatov je bilo vključeno še obravnavanje kontrola, kjer gnojil nismo uporabljali. V četrtem letu poskusa (leto 2013) smo ugotovili, da je imel vir dušika (organski oziroma mineralni) v danih rastnih razmerah odločilen vpliv na prirast debla ter trdoto mesa plodov. V tem letu je uporaba mineralnih gnojil, v primerjavi z drevesi v kontroli za trikrat ter v primerjavi z drevesi, pognojenimi z organskimi gnojili za dvakrat povečala prirast debel ter hkrati pozitivno vplivala na trdoto mesa plodov. Uporaba večjega odmerka dušika (120 kg/ha), ni imela pozitivnega vpliva na rast (razen pri uporabi gnojila Urea), rodnost in kakovost pridelka. Z vidika količine in kakovosti pridelka, se je v četrtem letu gnojilnega poskusa kot najprimernejše pokazalo gnojenje s 60 kg N/ha organskega gnojila Plantella Organik. Iz podatkov za vsa štiri leta gnojilnega poskusa je razvidno, da uporaba mineralnega dušika (Urea, Kan) občutno poveča bujnost rasti, medtem ko uporaba organskih gnojil ter mineralnega gnojila apneni dušik nima teh posledic. Hkrati uporaba dušikovih gnojil ni imela nikakršnega vpliva na količino pridelka (razen 60 kg N/ha gnojila Plantella Organik). Vsakršno povečanje bujnosti rasti je imelo za posledico zmanjšanje količine pridelka.
Ključne besede: jablana, 'Gala', dušik, gnojenje, pridelek, rast
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2396; Prenosov: 270
Celotno besedilo (251,28 KB) |
