51. HRANILA V VLOGI REGULATORJEV KAKOVOSTI PLODOV JABLANMetka Hrastovec, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V okviru diplomskega dela smo v letu 2010 na plodovih jablan sorte 'Gala' spremljali razvoj pigmentov klorofila in antocianov med zorenjem kot posledico fertirigacije z gnojilom Kristalon, Urea ter Polyfeed. Razvoj pigmentov smo spremljali s pomočjo prenosnega spektrofotometra PA1101 v večdnevnih razmikih v obdobju med 21. 7 in 8. 9. 2010. V poskus je bilo vključenih 180 plodov dreves, na katerih smo izvajali fertirigacijo ter 180 plodov kontrolnih dreves, kjer le-ta ni bila izvajana. Spektralne meritve barve povrhnjice plodov so potekale na vseh izbranih plodovih v nasadu, kjer smo nato za vsak posamezen termin merjenja odvzeli po 20 plodov vsakega obravnavanja in na njih opravili meritve klasičnih parametrov zrelosti (trdota mesa plodov, topna suha snov, škrobni indeks). Ugotavljamo, da fertirigacija z omenjenimi gnojili ni pokazala statistično značilnega vpliva na parametra NDVI ter NAI kljub temu, da so bile vrednosti za parameter NDVI v času tehnološke zrelosti nekoliko višje pri plodovih s fertirigiranih dreves. Nasprotno velja za parameter NAI. Pri vrednotenju standardnih parametrov zrelosti prav tako nismo dokazali statistično značilnega vpliva fertirigacije.
Ključne besede: jablana, 'Gala', fertirigacija, spektrofotometer, zrelost, barva
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1831; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (3,36 MB) |
52. VREDNOTENJE PARAMETROV RASTI IN RODNOSTI JABLANE KOT POSLEDICE GNOJENJA Z RAZLIČNIMI ODMERKI DUŠIKAMarjeta Arzenak, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Pri poskusu, ki je potekal v letu 2011 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, smo pri jablanah sorte 'Gala' ugotavljali odzivnost sorte na gnojenje z dušikom mineralnega in organskega izvora. Aplicirali smo tri mineralna gnojila: KAN, Urea in Apneni dušik ter gnojili Biosol in Plantella Organik, ki sta organskega izvora. Uporabili smo dva različna odmerka dušika: 60 kg N/ha ter 120 kg N/ha. Za primerjavo smo imeli parcelo brez dodanih dušikovih gnojil. Ugotovili smo, da gnojenje z dušikovimi gnojili vpliva na povečanje bujnosti rasti in da ta korelira z odmerkom dušika (predvsem mineralnega izvora), kar pa ni podatek, ki bi ga potrdili za količino pridelka. V poskusu smo potrdili tudi pozitivni vpliv dušika na zmanjšanje pojava izmenične rodnosti jablan. Dokazali smo, da lahko organska gnojila nadomestijo mineralna gnojila, brez vidnih posledic za količino in kakovost pridelka.
Ključne besede: jablana / gnojenje / dušik / rast / pridelek / kakovost
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1534; Prenosov: 129
Celotno besedilo (619,80 KB) |
53. VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA KAKOVOST PLODOV IN RAZRAŠČENOST KORENINSKEGA SISTEMA JABLANE Malus domestica Borkh SORTE BREBURNESrečko Ocvirk, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Vpliv aktivatorjev tal na kakovost plodov jablane Malus domestica Borkh. sorte 'Braeburn'
UDK: 634.11:631.4:577.17(043.2)=163.6
Od leta 2008 dalje je polovica nasada jablan sorte 'Braeburn' gnojena z mineralom gnojilom NPK, na drugi polovici pa je bil uporabljen aktivator tal PRP sol. V letu 2015 smo izbrali 4 skupine po 7 dreves v delu nasada, kjer je bil uporabljen aktivator tal PRP sol, in 4 skupine po 7 dreves v delu nasada, gnojenega klasično z mineralnim gnojilom - NPK. Leta 2015 je bila sedmo leto zapored izvedena aplikacija aktivatorja tal PRP sol v količini 226 kg/ha, v obravnavanju kontrola pa s PK gnojili v količini 25 kg P2O5 in 90 kg K2O na ha. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da uporaba aktivatorja tal PRP sol statistično značilno vpliva na: obarvanost plodov, povečano trdoto mesa plodov in večje število plodov I. kakovostnega razreda. Ugotovili smo, da aktivator tal zmanjša povprečno maso plodov, na ostale parametre zrelosti in rodnosti pa nima vpliva. Aktivator tal PRP statistično značilno poveča skupno število korenin ter korenin kategorij do 2 mm in 2 do 4 mm. Ne poveča števila skeletnih korenin. Korenine pa so razporejene enakomerneje in globlje v talnem profilu do globine enega metra.
Ključne besede: Jablana / 'Braeburn' / aktivator tal / kakovost plodov / korenine
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1719; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,46 MB) |
54. Vpliv različnih tipov protitočnih mrež na parametre kakovosti jabolk (M. domestica B.)Marinka Brglez Sever, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Na domačem posestvu v Brezju pri Oplotnici smo v letu 2015 raziskovali vpliv različnih barvnih tipov protitočnih mrež na notranjo in zunanjo kakovost plodov jabolk sorte 'Braeburn'. Obravnavanja so predstavljali različni barvni tipi mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna) ter nasad brez mreže (kontrola). Vsi tipi proučevanih protitočnih mrež so izrazito zmanjšali PAR (od 19,3 do 45,6 %), najizraziteje rdeča in modra mreža. Delež zmanjšanja PAR je bil odvisen od intenzivnosti sončnega sevanja v trenutku meritve. Glavne ugotovitve so, da se je v času tehnološke zrelosti plodov vpliv vseh barvnih tipov protitočnih mrež odrazil s konsistentno manjšo trdoto mesa plodov (izraziteje pri uporabi rdeče, modre in sive mreže), nižjim škrobnim indeksom (izraziteje pri uporabi sive, modre in črne mreže) in nižjim Streifovim indeksom pri uporabi rdeče mreže. Različni barvni tipi protitočnih mrež niso vplivali na vsebnost topne suhe snovi. Uporaba protitočnih mrež je imela pozitiven vpliv na delež plodov 1. kakovostnega razreda (premera več kot 65 mm in z več kot 50 % krovne barve), medtem ko vpliv mrež na vigor jablan ni bil potrjen. Uporaba modre, rdeče in zelene protitočne mreže je imela rahlo opazen pozitiven vpliv na pospešen razvoj krovne barve plodov (izraženo z barvnim parametrom a*), vendar so bile razlike v intenzivnosti obarvanosti plodov med obravnavanji neizrazite. Slednja ugotovitev kaže na potrebo po dodatnem preučevanju osvetlitve pod različnimi tipi barvnih protitočnih mrež in posledično vpliva na različne parametre kakovosti pridelka.
Ključne besede: jablana, protitočna mreža, PAR, kakovost, zrelost, barva
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 2509; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,34 MB) |
55. VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA RAST IN RODNOST PETIH SORT JABLANDomen Jaunik, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V letih 2011 in 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus z dvema različnima aktivatorjema tal (PRP SOL v kombinaciji s foliarnim fiziološkim stimulatorjem vitalnih funkcij rastlin PRP EBV ter aktivator tal LITHO KR+). Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Breaburn', 'Gala', 'Pinova', 'Zlati delišes' in 'Jonagold'. Spomladi leta 2011 smo zasnovali poskus v naključnih skupinah s po 60 drevesi posamezne sorte. V posameznem obravnavanem delu smo naključno izbrali po 20 dreves in jih označili z oznako PRP, KON in LIT. Aktivator tal smo dodali tlem zgodaj spomladi v odmerku 300 kg/ha PRP SOL in 300 kg/ha LITHO KR+. Škropljenje s fiziološkim stimulatorjem rastlin PRP EBV je bilo izvedeno 28. 5. 2011 in 23. 7. 2011 v odmerku 2 l/ha kot del obravnavanja PRP. Eden od spremljanih vegetativnih parmaetrov je bil obseg debla. Pri vrednotenju vpliva omenjenih aktivatorjev tal na vegetativni potencial jablan smo ugotovili, da uporabljeni aktivatorji tal niso imeli signifikantnega vpliva na bujnost rasti. Aktivatorji tal in rastlin so imeli statistično značilen vpliv na povečanje količine pridelka pri sortah 'Breaburn', 'Zlati delišes', ''Pinova', 'Jonagold razen pri sorti 'Gala'. Pri razvrščanju plodov v kakovostne razrede na osnovi premera smo ugotovili, da aktivatorji tal statistično značilno povečajo delež plodov I. kakovostnega razreda.
Ključne besede: sadjarstvo, aktivator tal, jablana, 'Breaburn', 'Jonagold', 'Gala', 'Zlati delišes', 'Pinova', kakovost
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1800; Prenosov: 140
Celotno besedilo (396,79 KB) |
56. Vpliv podlage M9 in različnih načinov sajenja na razvoj koreninskega sistema in nadzemnega dela pri jablani sorte 'Gala' in 'Zlati delišes'Marko Šonaja, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V okviru diplomskega dela smo spomladi leta 2005 ob krčenju nasada v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik izvedli poskus na jablanah sorte 'Gala' in 'Zlati delišes' na podlagi M9, pri katerem smo ugotavljali vpliv podlage in različnih načinov sajenja na maso koreninskega sistema in maso nadzemnega dela jablan. V poskus smo vključili tri obravnavanja v dveh variantah: obravnavanje z gojitveno obliko vitko vreteno (VV), obravnavanje z gojitveno obliko zelo vitko vreteno (ZVV) in obravnavanje z gojitveno obliko izboljšan navpični kordon (K). Medvrstna razdalja je znašala 3,3 m. Poskus v varianti A je vključeval 8 dreves v vsakem obravnavanju, ki so bila posajena klasično v zemljo, v varianti B pa po 3 drevesa, ki so bila posajena v greben, kar pomeni skupaj 11 dreves po obravnavanju. Skupno smo tako spremljali 33 dreves vsake sorte. Izenačena drevesa smo izkopali z bagerjem tako, da smo ohranili koreninski sistem. Masa lesa je bila vrednotena na način, da smo očistili korenine, porezali rodne nosilce, jih stehtali in z motorno žago odrezali korenine tik nad koreninskim vratom. Nato smo stehtali maso očiščenega koreninskega sistema in debla s prevodnikom. Iz rezultatov meritev smo izračunali maso dreves (MD). Podatke o masi nadzemnega dela svežega lesa (MND) in masi podzemnega dela svežega lesa (MPD), pridobljene v fazi mirovanja smo po posamezni sorti dopolnili s podatki o pridelku, za katere smo po obravnavanjih izračunali indekse alternativne rodnosti. Podatki kažejo, da se s povečanjem gostote sajenja MPD, MND in MD znižuje. Podatki glede različnih načinov sajenja pa kažejo, da sajenje na greben vpliva na slabšo vegetativno rast in razvoj nadzemnega dela neodvisno od sorte. Z zmanjševanjem gostote sajenja se povprečni skupni pridelek na drevo povečuje pri obeh sortah. V nasprotju s sorto 'Gala' je pri sorti 'Zlati delišes' indeks alternance pri obravnavanjih (ZVV) in (K) večji od 50 %, kar kaže na izraženo izmenično rodnost v omenjenih obravnavanjih.
Ključne besede: vegetativna podlaga 'M9', jablana, korenina, 'Gala', 'Zlati delišes'
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 1756; Prenosov: 182
Celotno besedilo (951,60 KB) |
57. VPLIV RAZLIČNIH FOLIARNIH IN TALNIH GNOJIL NA VEGETATIVNO RAST TER PRIDELEK PRI JABLANI SORTE 'ZLATI DELIŠES' V LETU 2003Boštjan Rožič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v pet let starem nasadu jablan sorte 'Zlati delišes' ugotavljali vpliv različnih foliarnih in talnih gnojil na vegetativni potencial in pridelek. V poskus je bilo vključenih osemdeset dreves. Poskus je zajemal štiri obravnavanja: 1. foliarno gnojenje (40 % Zn, 11 % N, 35 % N, 10 % N, 8,4 % CaO, 17,5 % MgO, 310 g/l P2O5, 40 g/l CaO, 30 % CaO, 1 % B, 3 % MgO, 0,5 % B, 1 % Cu, 2 % Fe, 4 % Mn, 0,5 % Mo, 3 % Zn, 15 % P2O5, 20 % K2O, 0,1 % B, 0,1 % Mn, 0,01 % Mo); 2. foliarno + talno gnojenje (foliarno gnojenje kot v obravnavanju 1 + talno gnojenje s pripravkom Kristalon (20-8-8+2)); 3. talno gnojenje s pripravkom Kristalon (20-8-8+2) in 4. kontrola (standardno gnojeno s 300 kg KAN-a na hektar). Osnovno gnojenje je bilo pri vseh obravnavanjih enako (300 kg KAN-a (27 % N)). Ugotovili smo, da je foliarno gnojenje pozitivno povečalo trdoto mesa plodov. S samim poskusom v ekoloških pogojih, specifičnih za leto 2003, nismo potrdili vpliva načina gnojenja na vegetativno rast.
Ključne besede: Jablana, Zlati delišes, foliarno gnojenje, talno gnojenje
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 1398; Prenosov: 102
Celotno besedilo (713,70 KB) |
58. Vpliv fizioloških stimulatorjev rastlin in tal na notranjo kakovost pridelka jablan (Malus domestica Borkh.)Janez Korenjak, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V letu 2011 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede tretje leto zapored izvedli apliciranje fizioloških stimulatorjev tal (PRP SOL in LITHO KR+) ter fiziološkega stimulatorja rastlin (PRP EBV) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Poskus je vključeval naslednja obravnavanja: kontrola (brez apliciranja fizioloških stimulatorjev rastlin in tal), apliciranje pripravka PRP SOL v tla + foliarna aplikacija pripravka PRP EBV ter obravnavanje z apliciranjem pripravka LITHO KR+ v tla. Ugotovili smo, da uporabljeni pripravki v letu 2011 še niso imeli neposrednega vpliva na notranjo in zunanjo kakovost pridelka. Glede na priporočila proizvajalca omenjenih stimulatorjev tal in rastlin je signifikantne vplive na kakovost možno pričakovati šele po vsaj petih letih neprekinjene uporabe omenjenih stimulatorjev.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno v DKUM: 20.04.2016; Ogledov: 1678; Prenosov: 218
Celotno besedilo (771,48 KB) |
59. Kakovost jabolk sort 'Gala Brookfield' in 'Fuji Kiku 8' pod in izven protitočne mrežeBlaž Germšek, Tatjana Unuk, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Protitočna mreža je pri pridelavi jabolk postala običajen ukrep pri napravi novega ali posodobitvi starega nasada. Med letoma 2007 in 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali razvoj parametrov kakovosti in zrelosti jabolk sort 'Gala Brookfield' in 'Fuji Kiku 8' sajene na podlagi M9 kot posledico vpliva črne protitočne mreže. Rezultati so pokazali, da plodovi pod črno protitočno mrežo pri obeh sortah dosegajo večjo povprečno maso, manjšo vsebnost suhe snovi (od 0,6 do 1 °Brix), manjši škrobni indeks, medtem ko vpliva črne protitočne mreže na trdoto mesa plodov in večji pridelek nismo zaznali.
Ključne besede: sadjarstvo, jablana, protitična mreža, kakovost plodov, sorte jabolk
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1918; Prenosov: 428
Celotno besedilo (770,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
60. Ugotavljanje praga zaznavanja razlik v jabolčnem soku z metodo senzoričnega trikotnikaLaura Lepej, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V januarju in februarju 2015 smo z metodo senzoričnega trikotnika ugotavljali prag zaznavanja razlik v jabolčnem soku sorte 'Jonagold'. Preizkus v iskanju »vsiljivca« smo opravili z osnovnošolskimi otroki, študenti in odraslimi. Za prvi trikotnik smo jabolčni sok razredčili z vodo na 85 %, za drugega na 70 %, za tretji trikotnik smo dodali citronsko kislino v odmerku 0,9 g/L in za četrti citronsko kislino v odmerku 1,35 g/L. Vzorce smo nalili v oštevilčene kozarce po določenih zaporedjih. Dokazali smo, da so bile razlike v vseh štirih trikotnikih zaznavne. Pri prepoznavanju vsiljivca so bili v prvih treh trikotnikih odrasli uspešnejši od otrok in študentov. Pri razredčitvah z vodo so vsi preskuševalci lažje prepoznali vsiljivca pri večji razredčitvi. Pri dodatkih citronske kisline pa je več preskuševalcev prepoznalo vsiljivca pri manjšem dodatku kisline. Na splošno so vsiljivca največkrat prepoznali odrasli preskuševalci, glede na spol pa deklice v skupini osnovnošolskih otrok.
Ključne besede: jabolčni sok, senzorično ocenjevanje, senzorični trikotnik, prag zaznavanja okusa, citronska kislina
Objavljeno v DKUM: 28.09.2015; Ogledov: 1499; Prenosov: 191
Celotno besedilo (890,63 KB) |
