Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Napovedovanje razvoja parametrov kakovosti je v kmetijski proizvodnji ob zahtevah sodobnega potrošnika postalo zelo pomembno. Tipičen parameter, ki ga potrošnik neposredno povezuje s kakovostjo, je barva kožice plodov. V raziskavi smo se osredotočili na možnosti napovedovanja razvoja in intenziviranja krovne barve jabolk, katere intenzivnost smo določili z barvnim parametrom a*. Za metodo strojnega učenja smo uporabili nadzorovano učenje, modele pa generirali s šestimi različnimi odločitvenimi drevesi (Decision Stump, J48, LMT, Random Forest, Random Tree in Rep Tree). Namen raziskave je bil zgraditi modele, ki bodo na podlagi vremenske napovedi omogočali sprejemljivo natančnost (< 60-% natančnost) napovedi razvoja krovne barve oz. barvnega parametra a* za tri obravnavane sorte jabolk (‘Gala Brookfield’, ‘Fuji Kiku 8’ in ‘Braeburn Mariri red’). Pri sorti ‘Gala Brookfield’ smo najbolj natančne modele generirali z uporabo odločitvenega drevesa J48 (89,13-% natančnost). Pri sorti ‘Fuji Kiku 8’ smo najbolj natančen model dobili z uporabo odločitvenega drevesa LMT (91,73-% natančnost), s tem modelom (LMT) smo dobili najbolj natančen model napovedi barvnega parametra a* tudi za sorto ‘Braeburn Mariri red’ (96,65-% natančnost). Model LMT je izmed vseh generiranih modelov (36) in obravnavanih sort (3) dal najbolj natančno napoved barvnega parametra a*, kar pripisujemo predvsem najbolj natančnim podatkom, ki smo jih s statistično obdelavo dobili pri sorti ‘Braeburn Mariri red’. Ugotovili smo, da je uporabnost napovedovalnih modelov odvisna predvsem od natančnosti vremenske napovedi. Pri 7-dnevni uradni vremenski napovedi, ki je bila uporabljena pri naših ekspertnih modelih, se natančnost modelov v povprečju zniža za 10,73 %. Znižanje natančnosti napovedovalnih modelov pripisujemo zelo variabilni vremenski napovedi, s katero smo v času raziskave razpolagali.
Ključne besede: strojno učenje, napovedovanje, kakovostni parametri, jabolka, odločitvena drevesa
Objavljeno v DKUM: 21.02.2017; Ogledov: 3328; Prenosov: 295
Celotno besedilo (3,56 MB)

Opis: Na posestvu Pohorski dvor smo v letu 2016 primerjali delovanje selekcioniranih in divjih ocetnokislinskih bakterij pri proizvodnji jabolčnega kisa na način, da smo spremljali dinamiko pretvorbe alkohola v ocetno kislino. Meritve vrednosti omenjenih parametrov so bile izvedene v podjetju Fabijan d.o.o. v Pernici, v enakomernih presledkih v obdobju dveh mesecev. Namen poskusa je bil preveriti primernost uporabe selekcioniranih ocetnokislinskih bakterij rodu Acetobacter aceti. Želeli smo preveriti, ali selekcionirane bakterije v določenih pogojih delujejo hitreje kot divje. Rezultati so nakazali trend, da omenjene selekcionirane ocetnoislinske bakterije alkohol v sadnem vinu oksidirajo hitreje kot divje, vendar njihova uporaba v izbranih pogojih delovanja ni imela statistično značilnega vpliva na končno vsebnost ocetne kisline in pH jabolčnega kisa.
Ključne besede: kis, jabolka, fermentacija, ocetnokislinska fermentacija, selekcionirane ocetnokislinske bakterije
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1481; Prenosov: 170
Celotno besedilo (408,86 KB)

Opis: Leta 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus s kalcijevim gnojilom LITHO KR+. Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Pinova' na parceli Vrecl. V poskus smo vključili 42 dreves. Obravnavanje so predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja) in gnojenje z LITHO KR+ v tla. Poleg spremljanja bujnosti rasti smo ob obiranju plodove stehtali in razvrstili v kakovostne razrede glede na premer plodov in obarvanost. Nato smo plodove testirali na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovili smo, da uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ nima vpliva na vegetativno rast jablan sorte 'Pinova', prav tako nima statistično značilnega vpliva na količino pridelka. Ima pa vpliv na izboljšanje trdote plodov in višjo vrednost Streifovega indeksa zrelosti. Analiza podatkov je namreč pokazala, da je trdota mesa plodov po uporabi omenjenega gnojila višja. Prav tako kalcijevo gnojilo LITHO KR+ vpliva na boljšo obarvanost plodov. Analiza nam je potrdila, da gre za statistično značilne vplive gnojila LITHO KR+ na večji delež primerno obarvanih plodov, kar definira tržno vrednost jabolk.
Ključne besede: sadjarstvo / kalcij / aktivator tal / kakovost / obarvanost / 'Pinova'
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1431; Prenosov: 108
Celotno besedilo (516,45 KB)

Opis: V zastavljenem poskusu smo pri kuhanju marmelad iz malin ugotavljali, kako različne vrste naravnih sladil, uporabljene v različnih odmerkih, vplivajo na senzorično kakovost malinovih marmelad in njihovo sprejetost pri potencialnih potrošnikih. V okviru poskusa smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede pripravili malinovo marmelado, ki smo ji dodali različna naravna sladila (saharozo, fruktozo, kokosov sladkor in stevio) v odmerkih, ki sta v končnih produktih predstavljala 20 oz. 40 %. V mesecu maju 2016 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preskuševalci ocenjevali barvo, vonj, okus in konsistenco posameznih vzorcev marmelade. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da je vir sladila statistično značilno vplival na vse spremljane parametre, to je barvo, vonj, okus, konsistenco in skupno oceno, medtem ko je odmerek sladila pomembno vplival le na oceno konsistence. Interakcija vira in odmerka sladila je imela statistično značilen vpliv samo na oceno barve. Na senzoričnem ocenjevanju je najboljšo skupno oceno dobil vzorec marmelade z dodatkom saharoze v 40 % odmerku, najslabše ocenjena pa je bila marmelada z dodatkom kokosovega sladkorja v 40 % odmerku.
Ključne besede: malinova marmelada, sladilo, barva, vonj, okus, konsistenca, senzorična ocena
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1673; Prenosov: 312
Celotno besedilo (862,16 KB)

Opis: V letu 2015 smo v okviru diplomskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvajali gnojilni poskus na pet let starih češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv odmerka in časa gnojenja z gnojilom KAN na rast in rodnost češenj ter kakovost pridelka. Postavili smo dvofaktorski poskus, kjer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oz. 120 kg N/ha), drugi faktor pa čas gnojenja (spomladi, jeseni). Poskus je zajemal 4 različna obravnavanja; 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno neposredno po cvetenju, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje jeseni, spomladi, neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki in termini gnojenja niso statistično značilno vplivali na noben spremljani parameter rasti, rodnosti in kakovosti plodov, razen na vsebnost suhe snovi v plodovih; večji odmerek (120 kg N/ha) in čas gnojenja spomladi sta povečala vsebnost topne suhe snovi v primerjavi z odmerkom 80 kg N/ha in gnojenjem v jeseni. Opazili smo tudi vpliv časa gnojenja in odmerka dušika na obarvanost plodov; pri uporabi manjšega odmerka dušika je gnojenje spomladi imelo za posledico svetlejše plodove v času obiranja (parameter L*). Potrdili smo tudi pozitivni vpliv manjšega odmerka dušika, dodanega spomladi, na intenzivnejšo rdečo obarvanost plodov (barvni parameter a*). Kljub temu da nismo potrdili statistično značilnih razlik pri parametrih površina preseka debla (cm²) in skupni pridelek (kg/drevo), smo zabeležili trend večje rasti in rodnosti češenj pri uporabi 80 kg N/ha, neodvisno od časa gnojenja.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1747; Prenosov: 130
Celotno besedilo (792,28 KB)