21. Preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost maline (rubus ideus l.) sorte 'himbo top' (rafzaqu)Žan Voglar, 2020, magistrsko delo Opis: Za preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost malin je bil v letu 2019 izveden poljski poskus v nasadu malin sorte 'Himbo Top'. Uporabili smo tri vodotopna kristalinična gnojila (Solinure 20-20-20 + TE, Hakaphos Violeta 13-40-13, Novatec Solub 14-8-30), aplicirana v različnih fazah rasti preko fertirigacije, ter biostimulator Vitanica Si, apliciran foliarno ob vsakem gnojenju. Osnovno gnojenje je bilo opravljeno s peletiranim hlevskim gnojem (20 kg N/ha). Poskus je temeljil na štirih obravnavanjih: kontrola (20 kg N/ha – brez fertirigacije in namakanja), obravnavanje 2: standard (60,9 kg N/ha), obravnavanje 3: standard + 50 % mineralnega dušika 81,37 kg N/ha ter obravnavanje 4: standard + 50 % N ter biostimulator − 81,48 kg N/ha. V poskusu smo spremljali generativne parametre, kemijsko sestavo plodov ter njihovo polično kakovost. Večji odmerek dušika je imel za posledico večjo povprečno maso plodov, negativni vpliv na vsebnost topne suhe snovi ter spremembo okusa; hkrati večji odmerek dušika zmanjša polično kakovost plodov (vrednoteno preko izgube mase pridelka in pojava bolezni). Biostimulator (Si) ne prispeva k izboljšanju parametrov kakovosti, saj ne zajezi negativnega trenda izgube mase in volumna pridelka ter ne zajezi plesnenja plodov kot posledice uporabe večjih odmerkov dušika.
Ključne besede: maline, dušik, gnojenje, polična, kakovost.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2020; Ogledov: 867; Prenosov: 237
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
22. Možnost uporabe taninov za zatiranje skladiščnih bolezni jablaneGregor Kmetec, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Ključne besede: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno v DKUM: 03.06.2020; Ogledov: 1288; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,84 MB) |
23. Obdelava tal v pasu pod jablanami (Malus domestica Borkh.) sorte Zlati delišesLiljana Bastič, 2009, diplomsko delo Opis: Leta 2000 smo na posestvu UKC Pohorski dvor na pridelovalno raziskovalnem posestvu Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru ugotavljali vpliv petih različnih načinov obdelave tal (košnja, ožiganje, mehanska obdelava, herbicidanje, neobdelana tla - kontrola) na rast in pridelek jablan sorte Zlati delišes. Rezultati so pokazali, da so drevesa, pod katerim smo tla obdelovali mehansko, imela največje povprečno število plodov/drevo (53,3 plodov) in največji povprečni pridelek/drevo (7,3 kg pridelka), kar je za 50 % oz. 42 % več od kontrolnih dreves, kjer tla niso bila obdelana. Po pridelku je sledilo obravnavanje, kjer so bila tla tretirana z ožiganjem in s herbicidi. Poleg kontrolnih dreves je bil najnižji pridelek zabeležen pri obravnavanju, kjer je bila pod jablanami izvajana košnja.
Ključne besede: jablana (M. domestica B.), obdelava tal, rast, rodnost
Objavljeno v DKUM: 19.11.2019; Ogledov: 1226; Prenosov: 88
Celotno besedilo (180,83 KB) |
24. Pomen in vloga embalaže ter njen vpliv na živilaLucija Praprotnik Golenač, 2019, diplomsko delo Opis: Embalaža je danes široko uporabljana. Poznamo več vrst embalaže, vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Pri uporabi embalaže se pogosto premalo zavedamo nevarnosti, ki jo le-ta lahko predstavlja za naše zdravje. Tako smo se odločili, da na osnovi pregleda obstoječe literature raziščemo, ali je steklo res inertno in kako je z prehajanjem snovi iz plastike in drugih materialov v živila. Ugotovili smo, da je steklo, ki se splošno uporablja za hrambo živil, neoporečno, kar pa ne velja za silikatno in svinčevo steklo. Večje težave so pri plastiki, kjer v hrano prehaja precej oporečnih snovi. V glavnem gre za hormonske motilce, kot so bisfenol A (BPA),bis (2-etilheksil) ftalat (DEHP), dioksini in poliklorirani bifenili (PCB). Ti negativno vplivajo na naše zdravje, saj so kancerogeni, glede na raziskave pa vplivajo tudi na reproduktivno sposobnost. Tudi embalaža iz papirja ni povsem varna, saj se preko in iz papirja v hrano lahko izločajo nevarne tiskarske barve, benzidin in mineralna olja, ki so prav tako dokazano rakotvorne. Pri embalaži iz kovine, ki se pogosto uporablja za izdelavo konzerv, težavo predstavljajo premazi z laki v notranjosti konzerv, ki vsebujejo težke kovine in melamin, med drugim pa tudi hormonske motilce, predvsem BPA. Steklo torej ostaja edina inertna embalaža za živila. Z napredovanjem analitičnih metod je mogoče pričakovati, da se bo seznam neželenih snovi, ki prehajajo iz embalaže v živila, le še povečeval.
Ključne besede: embalaža, steklo, plastika, prehajanje, hormonski motilci
Objavljeno v DKUM: 06.09.2019; Ogledov: 2161; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,09 MB) |
25. Spremljanje razvoja jagodnjaka (fragaria x ananassa duch.) v jesensko – zimskem časuMitja Lobnik, 2019, diplomsko delo Opis: V obdobju 2018/2019 smo v jesensko-zimskem času od septembra do januarja v nasadu jagod v Zrkovcih spremljali razvoj posameznih delov jagodnjaka (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Clery'. Zanimala nas je dinamika razvoja posameznih delov jagodnjaka v obdobju, ko klimatske razmere ne omogočajo optimalnih pogojev za rast in rastline preidejo v obdobje zimskega mirovanja. Meritve smo izvedli v petih terminih, v vsakem terminu vzorčenja pa smo po sistemu naključnih blokov izbrali 9 rastlin jagodnjaka, jih izkopali in stehtali ter izmerili posamezne dele nadzemnih in podzemnih delov. Spremljali smo povprečno mesečno temperaturo zraka v obdobju izvajanja meritev in temperaturo tal na globini 15 cm na dan vzorčenja. Rezultati so pokazali, da je padec temperature tal s 3,6 °C na 0,2 °C spodbudil rast korenin, medtem ko je nadzemni del jagodnjaka z nižanjem povprečne temperature zraka skozi termine vzorčenja upočasnil rast. V obdobju od septembra do januarja so rastline jagodnjaka pridobivale na masi, vendar je bila do tretjega termina vzorčenja (26. 4. 2018) rast nadzemnega dela rastlin intenzivnejša, kasneje pa je nadzemni del rastline prešel v obdobje mirovanja in se je začela intenzivna rast korenin, ki so dosegle največjo povprečno maso (83,4 g) v zadnjem terminu vzorčenja v januarju.
Ključne besede: jagodnjak, dinamika rasti, razvoj, koreninski sistem, temperatura
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1492; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,02 MB) |
26. Gnojenje z različnimi gnojili v nasadu jablan sorte 'Gala' po sajenjuUrška Bregar, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo v nasadu jablan sorte 'Gala' ugotavljali vpliv različnih sredstev, ki se uporabljajo v sadjarstvu za namen obnove tal pred replantacijo nasada jablan v kombinaciji s klasično dolgo in kratko rezjo. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval sedem različnih obravnavanj: uporabo gnojila KAN, apnenega dušika, kombinacije gnojila KAN in mletega apnenca, kombinacije gnojila KAN, komposta, gnojil PRP EBV in PRP SOL, kombinacije gnojil KAN in gnojila Novovit frutta, kombinacije gnojil KAN in tropin oljne ogrščice ter kombinacije gnojila KAN in komposta. Najboljši vpliv na fiziološko stanje jablan, posajenih na izrojena tla, je bil dosežen z uporabo gnojila apneni dušik, za tem z gnojili KAN ter kombinacijo gnojila KAN in komposta. Omenjena gnojila so se dobro izkazala tudi pri vplivu na tvorbo socvetij, kjer se je najbolje izkazala kombinacija gnojil KAN in Novovit frutta, ki ji sledijo kombinacija gnojila KAN, komposta ter gnojil PRP EBV in PRP SOL.
Ključne besede: jablana, gnojenje, 'Gala', utrujena tla
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 1401; Prenosov: 89
Celotno besedilo (611,70 KB) |
27. Aromatiziranje sadnih želejev in njihova potencialna sprejetost pri potrošnikihAlenka Povh, 2019, diplomsko delo Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo ugotavljali, kako različni dodatki vplivajo na senzorično oceno sadnih želejev. Kot osnovno surovino smo izbrali sadni sok rdečih sadežev, kot dodatke pa tekočo aromo jagode, vanilje, ruma in višnje. V začetku junija 2017 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preskuševalci z uporabo hedonske lestvice ocenili všečnost barve, vonja, okusa, konsistence, razmerja med sladkorjem in kislino ter skupni vtis vzorca. Preskuševalci so se preskusili tudi v prepoznavanju dodatkov. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da sta spol in starost preskuševalcev statistično značilno vplivala na oceno všečnosti večine spremljanih parametrov. Najboljšo skupno oceno je prejel vzorec želeja z dodatkom arome jagode, najslabšo pa vzorec brez dodatka.
Ključne besede: sadni žele, tekoča aroma, senzorično ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 983; Prenosov: 69
Celotno besedilo (952,32 KB) |
28. VPLIV OBREMENITVE IN FOLIARNEGA GNOJENJA S KALCIJEM NA NOTRANJO KAKOVOST PLODOV IN POVRATNO CVETENJE JABLAN SORTE 'ZLATI DELIŠES'Vita Štefančič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V poskusnem nasadu v okolici naselja Ivanjkovci smo v letu 2016 in 2017 raziskovali vpliv obremenitve (št. plodov na cm2 debla) in dodatnega foliarnega gnojenja s kalcijevim in z dušikovim pripravkom na vegetativne in generativne parametre (pridelek na drevo, št. plodov, povprečna masa ploda), kakovost plodov ob pobiranju (Streifov indeks zrelosti, suho snov, škrobni indeks, trdoto mesa plodov), mineralno sestavo plodov (koncentracijo Mg, Ca in K), pojav grenke pegavosti in vpliva na povratno cvetenje. V poskus je bilo vključenih sedem obravnavanj s štirimi ponovitvami. Obravnavanja so bila nizka, srednja in visoka obremenitev, foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom, ter nizka, srednja, visoka in standard, ki niso bile foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom. Glavne ugotovitve poskusa so, da se s povečanjem obremenitve veča količina pridelka in manjša povprečna masa plodov, vendar je pri visoki obremenitvi povprečna masa ploda še vedno zadostna primerno kakovost, ter da se s povečanjem obremenitve dreves zmanjša povratno cvetenje. Ugotovili smo tudi, da foliarno gnojenje s kalcijem in z dušikom ni imelo statistično značilnega vpliva na nobenega od spremljanih parametrov vegetativne rasti, generativnega razvoja in kakovosti pridelka.
Ključne besede: jablana, foliarno gnojenje s kalcijem, obremenitev, kakovost, grenka pegavost
Objavljeno v DKUM: 30.11.2018; Ogledov: 1562; Prenosov: 188
Celotno besedilo (850,16 KB) |
29. Različni pristopi h gnojenju češenj z dušikomNina Planinc, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2016 smo v sklopu projekta CRP 1409 – Tehnologije pridelave hrušk in češenj in v okviru diplomskega dela opravili poskus na šest let starem nasadu češenj (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. Izvedli smo poskus gnojenja češnjevih dreves z dušikovim gnojilom KAN ter spremljali vpliv časa in odmerka na rast in rodnost dreves ter na kakovost pridelka. Poskus je zajemal dva faktorja, in sicer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oziroma 120 kg N/ha), drugi faktor pa je predstavljal čas aplikacije gnojila (spomladi, jeseni). Za izvedbo poskusa smo zajeli 4 obravnavanja; 1. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 120 kg N/ha (prvič spomladi, neposredno po cvetenju, drugič in tretjič pa z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje, kjer smo prav tako skupno dodali 120 kg N/ha (prvič jeseni, drugič spomladi neposredno po cvetenju in tretjič en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 80 kg N/ha (prvič neposredno po cvetenju in drugič z enomesečnim zamikom) ter 4. obravnavanje, kjer smo skupno prav tako dodali 80 kg N/ha (prvič jeseni, drugič pa spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki dušika in čas aplikacije gnojila so statistično značilno vplivali na vsebnost suhe snovi v plodovih; manjši odmerek (80 kg N/ha) in čas aplikacije gnojila v jeseni sta povečala vsebnost suhe snovi v plodovih v primerjavi z večjimi odmerki in z aplikacijo gnojila le v spomladanskem času. Statistično značilne razlike so bile tudi pri merjenju priraščanja debel, in sicer so najbolj priraščala drevesa, kjer smo večji odmerek dušika (120 kg N/ha) dodali v jeseni in spomladi. Odmerek dušika in čas aplikacije nista vplivala na količino pridelka in poprečno maso plodov.
Ključne besede: češnja, gnojenje, dušik, pridelek
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1421; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,67 MB) |
30. Študija primernosti novih sort češenjBlažka Rašl, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V letih 2016 in 2017 smo preverjali primernost križancev sort ‘Regina’ × ‘Lapins’ za pridelavo v naših agroekoloških razmerah. Zbirka je obsegala 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v genski banki na Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v okviru sodelovanja z inštitutom INRA v Bordeauxu, Francija. V letu 2016 letu smo spremljali le dinamiko in intenzivnost cvetenja, saj je pozna spomladanska pozeba uničila plodove. V letu 2017 smo spremljali dinamiko cvetenja, parametre vegetativne rasti, parametre kakovosti plodov in poškodbe plodov (pokanje). Intenzivnost in dinamiko cvetenja ter meritve vegetativnih parametrov rasti smo spremljali pri vseh križancih, ki so cveteli. Parametre kakovosti plodov smo določili pri dvanajstih križancih, ki so prenesli pozno spomladansko pozebo. Na osnovi pridobljenih podatkov je narejen prvi nabor 12 križancev, ki imajo potencial za pridelavo na naših pridelovalnih razmerah.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, karakteristike habitusa, cvetenje, kvaliteta plodov
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1465; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,40 MB) |
