| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
101.
Vpliv stopnje zrelosti na vsebnost sladkorjev in sorbitola v slivah
Sabina Kosi, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost sladkorjev (fruktoze, glukoze, saharoze) in sorbitola v času zorenja različnih sort sliv ('Hanita', 'Tophit', 'Valor'). Vsebnost sladkorjev in sorbitola smo določali s tekočinsko kromatografijo (HPLC) in RI-detekcijo. Med zorenjem vsebnost topne suhe snovi (TSS) pri vseh sortah narašča, medtem ko vsebnost skupnih kislin (TA) pada. Pri optimalni zrelosti vsebujejo slive največji delež saharoze (51,4 mg/g–58,6 mg/g), sledita ji glukoza (31,5 mg/g–45,4 mg/g) in sorbitol (24,2 mg/g–31,4 mg/g), najmanj pa vsebujejo fruktoze (17,8 mg/g–19,4 mg/g). Koncentracije glukoze, fruktoze in sorbitola kažejo rahel padec med zorenjem, ne da bi to vplivalo na koncentracijo skupnih sladkorjev, saj se je v enakem času koncentracija saharoze povečala. Razlike med posameznimi sladkorji, glede na to, da so bile vse sorte vzorčene na isti lokaciji in pridelane na podoben način, lahko pripišemo genetski variabilnosti in z njo povezanimi razlikami v biosintezi sladkorjev in sorbitola.
Ključne besede: sliva (Prunus domestica L.), sladkorji, sorbitol, zorenje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 3064; Prenosov: 195  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (534,62 KB)

102.
POVEZAVA MED RAZLIČNIMI NAČINI OBDELAVE TAL IN NJIHOV VPLIV NA RAST IN RODNOST JABLAN (Malus domestica B.) SORTE 'GALA'
Mitja Strašek, 2011, diplomsko delo

Opis: Na posestvu UKC Pohorski dvor smo v letu 2007 izvajali poskus zamenjave uporabe herbicidov v pridelavi jabolk sorte ′Gala′ z alternativnimi metodami obdelave tal. Obravnavanja so predstavljala herbicidni pas v širini 100 cm, ožji herbicidni pas v širini 60 cm, »sendvič« sistem obdelave tal v kombinaciji z naravno ozelenitvijo ter »sendvič« sistem obdelave tal v kombinaciji s posejanimi nizkimi travami. Širina herbicidnega pasu iz 100 cm na 60 cm ni imela pomembnega vpliva na rast in rodnost dreves ter kakovost pridelka. Nega tal po načinu »sendvič« sistema obdelave tal v kombinaciji z naravno ozelenitvijo ali posejanimi travami se potrdi kot primerna zamenjava uporabi herbicidov glede na rodnost in kakovost pridelka, vendar signifikantno zavre vegetativni razvoj mladih dreves pred njihovim vstopom v polno rodnost.
Ključne besede: jablana, rast, rodnost, kakovost, obdelava tal
Objavljeno v DKUM: 02.09.2011; Ogledov: 3261; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (223,96 KB)

103.
UPORABA PCA METODE PRI VREDNOTENJU VPLIVA POLOŽAJA PLODOV V KROŠNJI NA LASTNOSTI PRIDELKA PLODOV RAZLIČNIH SORT JABLAN (Malus domestica B.)
Biljana Todorović, 2011, magistrsko delo

Opis: Uporaba PCA metode pri vrednotenju vpliva položaja plodov v krošnji na lastnosti pridelka plodov različnih sort jablan (Malus domestica B.) UDK: 634.11:519.87: 631.524. 7(043)=863 V Sadjarskem centru Maribor (Gačnik) in na posestvu UKC Pohorski dvor je bila v letu 2009 izvedena raziskava z namenom ovrednotiti vpliv položaja ploda v krošnji na nekatere parametre zrelosti in kakovosti pridelka jablan sort ′Gala′, ′Elstar′, ′Jonagold′, ′Braeburn′ in ′Fuji′. Sončni položaj je bil definiran kot položaj na obodu krošnje, polsenčni položaj med obodom krošnje in deblom in senčni položaj tik ob deblu. Za obdelavo podatkov sta bili uporabljeni PCA analiza in ANOVA. Skupna PCA analiza podatkov vseh petih sort jablan je pokazala močan vpliv položaja ploda v krošnji na testirane parametre zrelosti in kakovosti plodov (pojasnjeno 61 % variance). Pri vseh petih sortah je imel položaj ploda v krošnji signifikanten vpliv na intenzivnost obarvanosti povrhnjice, vsebnost topne suhe snovi in povprečno maso plodov, tako da so bili plodovi na sončnem položaju bolje obarvani, slajši in so dosegli večjo povprečno maso. Pri sortah 'Elstar' in 'Braeburn' so bili na sončnem položaju plodovi tudi trši in zrelejši. Pri sorti 'Fuji' je bila zrelost plodov najmanj odvisna od njihovega položaja v krošnji.
Ključne besede: jablana, PCA metoda, položaj plodov, kakovost, zrelost
Objavljeno v DKUM: 29.06.2011; Ogledov: 2989; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (689,37 KB)

104.
Vpliv oveska in odmerka dušika na parametre zrelosti in kakovosti pridelka jablan (Malus domestica B.) sorte Fuji
Zoran Pukšič, 2011, diplomsko delo

Opis: Leta 2005 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (UKC Pohorski dvor) ugotavljali vpliv interakcije gnojenja z različnimi odmerki dušika (60 kg N/ha, 75 kg N /ha, 90 kg N/ha) in različnimi oveski (nizek – 25 do 35 plodov, srednji – 55 do 65 plodov ter visok – 90 in več plodov na drevo) na parametre zrelosti in kakovosti pridelka jablan sorte´Fuji´. Devet obravnavanj je predstavljalo kombinacije različnih odmerkov dušika in oveskov. Rezultati raziskave vpliva posameznega dejavnika so pokazali signifikanten vpliv gnojenja na trdoto mesa plodov (TMP) ter oveska na vsebnost skupnih titracijskih kislin (TK) in topne suhe snovi (TSS). Večanje odmerka dušika se je odrazilo v zmanjšani trdoti mesa plodov, večanje oveska pa v zmanjšanju skupnih titracijskih kislin. Interakcija testiranih dejavnikov je pokazala izrazit vpliv na proučevane parametre zrelosti in kakovosti (TMP, TSS, TK, sočnost), razen na povprečno maso plodov. Kot najuspešnejša glede kakovosti pridelka se je pokazala kombinacija srednjega oveska z nizkim in srednjim odmerkom dušika.
Ključne besede: jablana, ovesek, dušik, zrelost, kakovost
Objavljeno v DKUM: 27.06.2011; Ogledov: 2971; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (296,77 KB)

105.
SPREMEMBE NEKATERIH PARAMETROV ZRELOSTI IN KAKOVOSTI SLIV (Prunus Domestica L.) MED ZORENJEM
Sanja Cestnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Maribor — Gačnik smo v letu 2010 preučevali razvoj nekaterih parametrov zrelosti in kakovosti sliv Prunus domestica L. V poskus so bile vključene tri sorte sliv: ´Valor´, ´Stanley´ in ´Hanita´. Namen poskusa je bil ugotoviti optimalni čas obiranja za posamezno sorto sliv ter določiti povezavo med trdoto mesa plodov, maso plodov ter vsebnostjo topne suhe snovi z barvo plodov. Rezultati poskusa so pokazali, da barva kot parameter kakovosti in hkrati zrelosti pri različnih sortah sliv ni dober pokazatelj optimalnega časa obiranja, saj se je pri sorti ´Valor´ razvila 17 dni pred užitno zrelostjo, pri sorti ´Stanley´ 10 dni in pri sorti ´Hanita´ 15 dni pred užitno zrelostjo. Pokazalo se je, da sorta ´Hanita´ v naših klimatskih pogojih doseže najintenzivnejšo modro barvo, največ topne suhe snovi (18,72 ºBrix) razvije sorta ´Valor´ in največjo trdoto mesa v času optimalne zrelosti (0,99 kg/cm²) obdrži sorta ´Stanley´.
Ključne besede: sliva, barva, zrelost
Objavljeno v DKUM: 15.10.2010; Ogledov: 2797; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

106.
Dinamika razvoja plodov jablane na različnih vrstah rodnega lesa
Katja Vrhunec, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2008 in 2009 smo v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik ugotavljali, kako različne vrste rodnega lesa vplivajo na dinamiko razvoja plodov različnih sort. Za posamezno sorto so bili izbrani plodovi iz terminalnega lesa, rodnega lesa,ki izrašča iz dvoletnega (dvoletni les)in rodnega lesa,ki izrašča iz triletnega lesa (triletni les).Meritve so bile opravljene v enotedenskih razmikih od začetka junija do obiranja.
Ključne besede: Jablana, rodni les, premer plodu
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 2970; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

107.
RAZVOJ PARAMETROV KAKOVOSTI JABOLK SORT GALA IN FUJI KOT POSLEDICA VPLIVA PROTITOČNE MREŽE IN POLOŽAJA PLODOV V KROŠNJI
Blaž Germšek, 2010, magistrsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Maribor — Gačnik smo v letu 2007 in 2008 proučevali razvoj parametrov kakovosti in zrelosti jabolk sort Gala/M9 tipa Brookfield in Fuji/M9 tipa Kiku 8 kot posledice vpliva protitočne mreže in položaja plodov v krošnji. Rezultati so pokazali, da plodovi pod črno protitočno mrežo pri obeh sortah dosegajo večjo povprečno maso, manjšo vsebnost topne suhe snovi (0,6 do 1 °Brix), manjši škrobni indeks, medtem ko vpliv mreže na trdoto mesa plodov ni konsistenten (p < 0,05). Rezultati začetnih meritev barve povrhnjice kažejo, da protitočna mreža vpliva na počasnejši začetek razkroja klorofila in formiranja rdečih pigmentov v povrhnjici plodov, vendar se ta vpliv v času optimalne tehnološke zrelosti zmanjša oz. ga v klimatsko ugodnih pogojih v času zorenja pri sorti Gala več ne zaznamo. Potrdilo se je, da ima položaj ploda močnejši in dolgotrajnejši učinek na dinamiko razvoja barve plodov, kot protitočna mreža. Pri obeh sortah je razkroj klorofila v povrhnjici plodov v senčnem delu krošnje počasnejši in v optimalnem roku obiranja glede na standardne parametre zrelosti v razvoju barve pri sorti Gala zaostaja v povprečju 7 dni in pri sorti Fuji 10 dni.
Ključne besede: Ključne besede: jablana, protitočna mreža, kakovost, položaj plodov
Objavljeno v DKUM: 27.07.2010; Ogledov: 4720; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

108.
Vpliv fertirigacije na dinamiko spreminjanja obarvanosti in zrelosti jabolk sorte Gala
Nadja Sadar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na UKC Pohorski dvor na jablani sorte Gala s prenosnim spektrofotometrom PA1101 spremljali dinamiko spreminjanja pigmentov klorofilov in antocianov med zorenjem plodov kot posledica fertirigacije s Kristalonom, ureo in Polyfeedom. Meritve so bile opravljene v enotedenskih razmikih v času od 21. 7. do 31. 8. 2009. Narejena je bila primerjava spektralnih podatkov plodov z dreves, kjer se je od 21. 4. do 7. 7. 2009 izvajala fertirigacija s Kristalonom, ureo in Polyfeedom ter plodov dreves, pri katerih fertirigacija ni bila izvajana. Vsak teden je bilo po končanem merjenju plodov s PA1101 za namene destruktivnih analiz, s katerimi smo določali trdoto mesa plodov ter vsebnost topne suhe snovi in škroba, odvzetih 20 plodov vsakega obravnavanja. Rezultati so pokazali, da fertirigacija ni vplivala na vrednosti NDVI in NAI v optimalnem roku obiranja, vplivala pa je na večjo trdoto mesa plodov in večji delež škroba. Ugotovljena je bila statistično zelo značilna korelacija med omenjenimi spektralnimi in standardnimi parametri zrelosti.
Ključne besede: jablana / spektrofotometer / barva / zrelost
Objavljeno v DKUM: 27.07.2010; Ogledov: 3297; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

109.
DINAMIKA RAZVOJA PARAMETROV ZRELOSTI SLIV Prunus domestica L.
Mladen Radovanović, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Maribor — Gačnik smo v letu 2007 proučevali razvoj parametrov zrelosti sliv Prunus domestica L. V poskusu je bilo vključenih pet sort sliv: Čačanska lepotica, Hanita, Valor, Stanley in Tophit. Namen poskusa je bil ugotoviti optimalni čas obiranja za posamezno sorto sliv ter določiti povezavo med vsebnostjo topne suhe snovi, skupnih titracijskih kislin ter trdoto mesa plodov z barvo plodov. Rezultati poskusa so pokazali, da barva kot parameter kakovosti in hkrati zrelosti pri različnih sortah sliv ni dober pokazatelj optimalnega časa obiranja, saj se pri nekaterih sortah (Valor, Stanley) razvije pozneje in nekaterih prej (Čačanska lepotica, Tophit) glede na razvoj ostalih parametrov zrelosti. Pokazalo se je, da sorta Hanita v naših klimatskih pogojih doseže najvišjo vsebnost C- vitamina, najintenzivnejšo modro barvo razvije sorta Hanita in največ topne suhe snovi sorta Valor.
Ključne besede: sliva, barva, zrelost, kakovost
Objavljeno v DKUM: 30.11.2009; Ogledov: 3632; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (549,28 KB)

110.
Uporaba proheksadion-Ca pri hruškah (Pyrus communis L.) sorte Viljamova
Dušan Popovski, 2009, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v letu 2003 preučevali vpliv rastnega regulatorja proheksadion-Ca (pripravek Regalis®) na parametre rasti in rodnosti hrušk (Pyrus communis L.) sorte Viljamova. V poskus je bilo vključenih 196 dreves, ki so bila razdeljena na šest obravnavanj. Obravnavanja so predstavljala različen čas in odmerek Regalisa. Obravnavanje 1: kontrola – netretirana drevesa; obravnavanje 2: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 2 kg/ha po obiranju; obravnavanje 3: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 4: 2 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 5: 3 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem in po cvetenju + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 6: 3 x 1 kg/ha Regalisa med in po cvetenju. Rezultati kažejo, da se je vpliv Regalisa pokazal kot trend manjšanja bujnosti rasti in preprečevanja odpadanja plodov pri hruški, vendar je njegov vpliv nekonsistenten. Razlog za tak podatek je v izjemno močni suši tekom cele vegetacije ter v močnem pojavu hruševega ožiga (Erwinia amylovora).
Ključne besede: hruška / rast / rodnost / giberelini / proheksadion-Ca /
Objavljeno v DKUM: 06.04.2009; Ogledov: 3442; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (410,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici