91. Spremembe parametrov kakovosti jabolčnega soka pri različnih pogojih skladiščenjaMatjaž Dreier, 2012, diplomsko delo Opis: Leta 2012 smo na FKBV izvajali poskus, s katerim smo želeli ugotoviti vpliv različnih pogojev skladiščenja (hlajeno + tema, sobna temperatura + tema, sobna temperatura + svetloba) na spremembe nekaterih parametrov kakovosti jabolčnega soka sort ´Zlati delišes` in ´Breaburn`. Rezultati so pokazali, da sta pri sorti ´Zlati delišes` nižja temperatura skladiščenja (11 °C) ter odsotnost svetlobe signifikantno zavrla spremembe pri sladkorju fruktoza, pri sorti ´Braeburn` spremembe barve (barvne komponente a*). Vpliv na ostale parametre kakovosti ni bil signifikanten.
Ključne besede: jabolčni sok, skladiščenje, kakovost
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 1592; Prenosov: 409
 Celotno besedilo (282,78 KB) |
92. Tehnološki ukrepi za vzpodbujanje rasti predčasnih poganjkov pri sadikah jablane v drevesniciDavid Žižek, 2012, diplomsko delo Opis: V drevesnici Žižek smo v letu 2011 izvedli enoletni poskus pri okulat in »knip« sadikah z ukrepi za izboljšanje obraščanja jablanovih sadik (Malus domestica Borkh) pri sorti 'Zlati delišes'. Poskus je vseboval 5 obravnavanj: 1. obravnavanje: kontrola (netretirano), 2. obravnavanje: odstranjevanje lističev, 3. obravnavanje: Paturyl (1,5 % koncentracija) 4. obravnavanje: Paturyl (1,5 % koncentracija + odstr. lističev in 5. obravnavanje: Promalin (20 % koncentracija). Pri obravnavanjih 3, 4, 5 smo zabeležili statistično značilno povečanje števila predčasnih poganjkov tako pri »knip« kot tudi pri okulat sadikah. Najboljše rezultate glede obraščanja sadik s predčasnimi poganjki je dalo obravnavanje, kjer smo kombinirali tretiranje sadik s Paturylom v kombinaciji z odstranjevanjem lističev.
Ključne besede: jablana, drevesnica, sadike, rastni regulatorji, paturyl, promalin, odstranjevanje lističev
Objavljeno v DKUM: 08.10.2012; Ogledov: 2390; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1010,19 KB) |
93. Uporaba dušičnih gnojil v integrirani pridelavi jabolk sorte 'Gala'Mihael Iljaž, 2012, diplomsko delo Opis: V letih 2007 in 2009 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Maribor in Sadjarskem centru Maribor – Gačnik ugotavljali vpliv dušika v integrirani pridelavi jabolk sorte 'Gala' na generativne in vegetativne parametre jablan ter kakovost pridelka. Jablane smo gnojili z gnojiloma KAN in Biosol v različnih kombinacijah ob različnih vegetativnih stadijih. Poskus je bil postavljen po sistemu 4 blokov, ki so vključevali 5 obravnavanj. Prvo obravnavanje je predstavljalo standardno gnojenje po IPS 335 kg KAN/ha, drugo obravnavanje je bilo jesensko gnojenje z organskim gnojilom 1125 kg Biosola/ha, tretje obravnavanje je bilo kombinacija spomladanskega in jesenskega gnojenja s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha, četrto obravnavanje je bilo spomladansko gnojenje z organskim gnojilom s 1125 kg Biosola/ha, peto obravnavanje je kombinacija spomladanskega gnojenja s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha. Na lokaciji UKC Pohorski dvor je najboljše rezultate glede generativnih in vegetativnih parametrov dala kombinirana uporaba gnojil Biosol + KAN (3. in 5. obravnavanje). Na lokaciji SC Maribor – Gačnik smo pri generativnih in vegetativnih podatkih dobili najboljše rezultate z uporabo Biosola v jesenskem času (2. obravnavanje). Za doseganje najvišjega odstotka v I. kakovostnem razredu je najboljše gnojiti spomladi s kombinacijo gnojil Biosol + KAN.
Ključne besede: dušik, 'Gala', Biosol, KAN, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 05.09.2012; Ogledov: 2577; Prenosov: 161
Celotno besedilo (484,63 KB) |
94. Uporaba sadre pri pridelavi jabolkMojca Ločnikar, 2012, diplomsko delo Opis: Poskus vrednotenja vpliva kalcijevih gnojil na lastnosti tal ter mineralno sestavo plodov je potekal v letih od 2004 do 2006 na posestvu UKC Pohorski dvor. Vključeni sta bili sorti jabolk 'Gala' in 'Braeburn'. Kalcifikacija tal je bila izpeljana jeseni leta 2004 in 2005 z različnimi odmerki kalcijevih gnojil. Poskus s sorto 'Gala' je vključeval gnojenje s 5 t sadre/ha, 10 t sadre/ha, 15 t sadre/ha, 20 t sadre/ha in 20 t hidriatiziranega apna/ha ter nepognojeno kontrolo. Poskus s sorto 'Braeburn' je vključeval gnojenje s 15 t sadre/ha, 20 t sadre/ha, 25 t sadre/ha in 20 t hidratiziranega apna/ha ter nepognojeno kontrolo. V poskusu smo želeli ugotoviti vpliv sadre na reakcijo tal, dostopnost hranil, predvsem kalcija v tleh in vpliv različnih načinov kalcifikacije na mineralno sestavo plodov. pH tal se je povečal po enkratni kalcifikaciji tal z apnom pri sorti 'Braeburn' za 15 % in pri sorti 'Gala' za 71 %. Po dvakratni kalcifikaciji z apnom se je pH tal v nasadu dreves sorte 'Gala' povečal za 80 %. Uporaba apna (20 t/ha) je povečala koncentracijo Ca v plodovih sorte 'Braeburn' za 16 %, medtem ko uporaba drugih kalcijevih gnojil tega učinka ni imela. Pri sorti 'Gala' je bil vpliv kalcifikacije na povečanje koncentracije Ca v plodovih manj izrazit.
Ključne besede: sadra, kalcij, sadovnjak, kakovost
Objavljeno v DKUM: 26.07.2012; Ogledov: 2009; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1017,89 KB) |
95. |
96. Vpliv obremenitve s pridelkom na parametre zrelosti in kakovosti pridelka pri sorti 'Mairac' (Malus domestica Borkh.)Gorazd Potočnik, 2012, magistrsko delo Opis: V poskusu obremenitve je bila sorta 'Mairac'regulirana na tri(100 %, 70 % in 40 %)ciljne oveske rodnega potenciala.Sorta 'Mairac' zori med 12 in 25 sep. je zelo primerna za našo pridelovalno obmoćje.toleranca na obremenitev s pridelkom je z vidika kakovosti velika, saj se prve razlike v kakovosti pokažejo šele pri razbremenitvi dreves več kot 60 % oveska. Primerna višina obremenitve, ki omogoča kakovost plodov, katera zadošča kritetijem blagovne znamke Mairac in ohranja stabilno rodnost je 8 - 9 plodov/cm2
Ključne besede: jablana, Mairac, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 25.05.2012; Ogledov: 2591; Prenosov: 295
Celotno besedilo (2,87 MB) |
97. DINAMIKA SPREMEMB PARAMETROV ZRELOSTI IN KAKOVOSTI V ČASU ZORENJA PRI SLIVAH SORT ´STANLEY´ IN ´HANITA´Sonja Košir, 2012, diplomsko delo Opis: V letu 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik spremljali nekatere parametre zrelosti in kakovosti sliv (Prunus domestica L.) sort ´Hanita´ in ´Stanley´v času zorenja. Namen poskusa je bil ugotoviti optimalni čas obiranja v naših pedoklimatskih razmerah ter povezavo med obarvanostjo plodov (parametri L* a* in b*) in posameznimi parametri zrelosti (trdoto mesa plodov, vsebnostjo skupnih titracijskih kislin, topno suho snov in razmerje med topno suho snovjo in titracijskimi kislinami). Rezultati so pokazali, da barva povrhnjice ni dober pokazatelj zrelosti in s tem optimalnega časa obiranja. Sorta ´Hanita´ razvije intenzivno modro barvo 10 dni in sorta ´Stanley´ 14 dni pred užitno zrelostjo. Sorta ´Hanita´ tvori v naših pedoklimatskih razmerah tudi več topne suhe snovi in skupnih titracijskih kislin. Povezava med zunanjimi in notranjimi parametri zrelosti in kakovosti je močnejša pri sorti ´Stanley´, predvsem med parametrom barve b* ter skupnimi titracijskimi kislinami.
Ključne besede: slive / zorenje / barva
Objavljeno v DKUM: 02.04.2012; Ogledov: 1787; Prenosov: 183
Celotno besedilo (591,56 KB) |
98. Vpliv položaja plodov na rodnem lesu in oveska na širino obiralnega okna pri sortah `Cameo´in `Kanzi´ (malus domestica borkh.)Matjaž Beber, 2011, magistrsko delo Opis: V dveh klimatsko različnih letih (200 in 2009) smo v sadjarskem centru Maribor testirali vpliv različnega oveska(100%, 70% in 40%) in tipa rodenega lesa (stari les, enoletni les lateralno in enoletni les terminalno), na širino obiralnega okna pri sortah `Cameo´in `Kanzi´. Rezultati dokazujejo da je vpliv na kakovost in zorenje plodov različen in odvisen od sorte, oveska, leta in starosti lesa iz katerega rastejo plodovi. Obiralno okno je pri sorti `Cameo´ dolgo 14 do 18 dni pri sorti `Kanzi´pa 8 do 12 dni.
Ključne besede: Jablana, ovesek, tip rodnega lesa, zorenje, obiralno okno, sorta
Objavljeno v DKUM: 04.01.2012; Ogledov: 3096; Prenosov: 193
Celotno besedilo (3,07 MB) |
99. Vpliv temperature in odmerka pektinaz na bistrenje jabolčnega sokaMaksimiljana Gosnik, 2011, diplomsko delo Opis: Med 16. in 17. 11. 2009 smo na univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor ugotavljali vpliv temperature in odmerka pektinaz na bistrenje jabolčnega soka, sorte ´Topaz´. V poskusu smo uporabili pektinaze (Pektinez XXL) v odmerkih 0,1 ml/l in 0,05 ml/l. Obravnavanje brez dodatka pektinaz je predstavljalo kontrolo. Sok z dodanimi pektinazami je bil izpostavljen različnim temperaturam – 7 ° C, 12 ° C in 20 ° C. Meritve motnosti soka so bile izvedene s turbidimetrom v časovnih razmikih 30 min. Zadnja meritev motnosti je bila izvedena 1020 min po dodatku pektinaz. Rezultati so pokazali zanemarljiv vpliv temperature na hitrost bistrenja soka. Kot odločilni dejavnik za hitrost bistrenja se je potrdil dodatek, vendar ne odmerek pektinaz, ki je v prvih štirih urah pospešil bistrenje v povprečju za 40 - 65%. Ob zadnji meritvi (1020 min) je razlika med obravnavanji v bistrosti soka, povzročena z dodatkom pektinaz, še vedno znašala 46 %. V letu 2008 smo pri izbrani sorti jabolk lahko brez negativnega vpliva uporabili polovični odmerek pektinaz (0,5 dl/1000 l), kot ga priporoča proizvajalec.
Ključne besede: jabolčni sok, pektinaze, temperatura, bistrost (bistrenje).
Objavljeno v DKUM: 14.11.2011; Ogledov: 2961; Prenosov: 337
Celotno besedilo (573,69 KB) |
100. VPLIV STOPNJE ZRELOSTI NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V IZBRANIH SORTAH SLIV (Prunus domestica L.)Katja Lukač, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo spremljali vsebnost skupnih fenolov v času zorenja različnih sort sliv ('Čačanska lepotica', 'Hanita', 'Stanley', 'Tophit' in 'Valor'). Vzorčenje je potekalo v Sadjarskem centru Maribor - Gačnik v letu 2007. Povprečen vzorec je predstavljalo 50 naključno izbranih plodov odvzetih v 2-3 dnevnih presledkih. Plodove smo razkoščičili, homogenizirali in do ekstrakcije hranili v zamrzovalni omari. Vzorce smo ekstrahirali z vodno raztopino acetona (aceton : voda, 70 : 30, v/v) in v ekstraktih določili vsebnost skupnih fenolov spektrofotometrično s Folin – Ciocalteau metodo. V času optimalne zrelosti je bila najvišja vsebnost skupnih fenolov izmerjena pri sorti 'Valor' (127 mg ekvivalentov galne kisline izražene kot mg GAE/100 g sveže mase (SM)), sledile so sorte 'Tophit' (104 mg GAE/100 g SM), 'Čačanska lepotica' (83,5 mg GAE/100 g SM) in 'Stanley' (39,0 mg GAE/100 g SM). Med dozorevanjem 'Čačanske lepotice' se vsebnost skupnih fenolov ni značilno spremenila, medtem ko smo pri sortah 'Valor' in 'Hanita' izmerili statistično pomembno zvišanje vsebnosti skupnih fenolov pri zadnjem terminu vzorčenja. 'Tophit' je pokazal najvišjo vsebnost skupnih fenolov pri optimalni zrelosti. Izmerjena vrednost je bila značilno različna samo od vrednosti določene v prvem terminu vzorčenja. 'Stanley' je bila edina sorta, ki je imela najnižjo izmerjeno vrednost skupnih fenolov pri optimalni zrelosti. Razlike v vsebnosti skupnih fenolov lahko glede na to, da so bile vse sorte pridelane na podoben način in vzorčene na isti lokaciji, pripišemo genetski variabilnosti.
Ključne besede: slive ( Prunus domestica L.) / skupni fenoli / zorenje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2381; Prenosov: 157 (2 glasa)
Celotno besedilo (492,31 KB) |
