Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo iz vina Nadvojvoda, polsuhe zvrsti, ki ga pridelujejo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem, pripravili vinske želeje, za kar smo uporabili različna sredstva za želiranje (goveja želatina, instant želatina, proizvajalec Dr. Oetker, Želin, proizvajalec Podravka, želatina v lističih, proizvajalec Dr. Oetker, Džemfix/Gelfix Super plus, proizvajalec Dr. Oetker) v različnih odmerkih. Ponudili smo jih v ocenjevanje treniranim pokuševalcem na UM FKBV, ki so analitično in opisno ocenili videz, vonj, čvrstost, okus ter pookus vsakega vzorca. Ugotovili smo, da je za pripravo želeja iz vina ob dodatku 10 dag sladkorja na 0,5 L vina najbolj primerna želatina v lističih, in sicer v odmerku 4 listi želatine na 0,5 L vina. Ta kombinacija vina in želirnega sredstva rezultira v izdelku, ki je dobre konsistence, bister, svežega okusa in polnega pookusa. Zaradi izrazite motnosti in kašaste teksture se je kot najmanj primerno sredstvo za pripravo vinskega želeja izkazalo sredstvo Džemfix/gelfix.
Ključne besede: vino, žele, senzorično ocenjevanje, izdelek/produkt
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: Strokovna monografija je nastala ob izvedbi projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) 16.5 z naslovom Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja. Vsebina je okoljevarstveno in trajnostno naravnana, a še vedno namenjena uspešni in zadostni pridelavi visokovredne hrane. V zadnjih letih smo priča dejstvu, da velik del potrošnikov izrazito favorizira ekološko pridelano hrano, a istočasno ne želi ali ne more plačati njene nekoliko višje cene. Večina pridelovalcev bi rada ustregla potrošnikom, a se zaveda večjih tveganj, ki izvirajo iz manjšega nabora in slabše učinkovitosti pripravkov za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. Dejstvo je, da zadovoljivo obvladovanje razvoja populacij škodljivih organizmov v ekološkem sadjarstvu zagotovo ni mogoče le z zamenjavo pripravkov za varstvo rastlin, zato je vsebina te monografije namenjena predstavitvi funkcije in monitoringa koristnih organizmov v nasadih jablan kot ključnih akterjev za uspešno ekološko pridelavo sadja.
Ključne besede: nasad jablan, koristni organizmi, škodljivi organizmi, biodiverziteta, ravnovesje
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 44
Celotno besedilo (8,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Na UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bila v letih 2019 in 2020 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedena raziskava s ciljem definirati vpliv intenzivnosti zimske rezi na kvalitativne in kvantitativne lastnosti pridelka v letu izvedbe in v letu po izvedbi ukrepa ter ovrednotiti ekonomičnost pridelave, vezano na omenjen ukrep. Obravnavanja v poskusu so predstavljala močno, standardno in šibko rez ter kontrolo. Šibka rez je predstavljala t. i. osvetlitveno rez, standardna je ob osvetlitveni vključevala še pomlajevanje lesa v višjih delih krošnje in izrezovanje šibkega rodnega lesa, močna rez pa dodatno še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Drevesa v kontrolnem obravnavanju niso bila porezana. Ugotovljeno je bilo, da se je v obeh letih izvajanja poskusa pri sorti 'Kordia' in v letu izvedbe rezi pri sorti 'Regina', skupni pridelek manjšal z večanjem intenzivnosti zimske rezi, ob tem pa so se povečali delež tržnih plodov, premer in masa 100 plodov. V letu po izvedeni rezi se je sorta 'Regina' odzvala drugače. Vpliv intenzivnosti zimske rezi na parametre notranje kakovosti ni bil konsistenten; pri sorti 'Kordia' intenzivnost rezi ni imela neposrednega vpliva na notranjo kakovost pridelka medtem ko je večja intenzivnost zimske rezi pri sorti 'Regina' v letu izvedbe ukrepa povečala notranjo kakovost pridelka. Ugotovili smo, da lahko z izvedbo intenzivnejše zimske rezi in zaradi njenega pozitivnega vpliva na povečanje premera plodov, ki je osnova za doseganje višje prodajne cene pridelka, ob pričakovani pomladitvi dreves kompenziramo delni izpad pridelka v letu izvedbe ukrepa.
Ključne besede: češnja, rez, pridelek, kakovost, ekonomičnost
Objavljeno v DKUM: 14.09.2022; Ogledov: 620; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V raziskovalnem delu ugotavljamo vpliv intenzivnosti zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom na fiziološko ravnovesje dreves ter izbrane parametre kakovosti in skladiščne sposobnosti pridelka jablan sorte 'Jonaprince'. Poskus je bil izveden v letih 2020 in 2021 v nasadu lastnika Branka Juharta v kraju Štuki pri Grajeni. Ugotovili smo, da je talno gnojenje s kalcijevim nitratom sicer povečalo koncentracijo kalcija v talni raztopini, kar pa ni bilo neposredno razvidno tudi v plodovih. Močnejša zimska rez je pospešila intenzivnost rasti poganjkov, kar je imelo za posledico nižji pridelek in večjo povprečno maso ploda z večjim deležem plodov prvega kakovostnega razreda. Po izvedeni standardni zimski rezi je bil odziv v bujnosti rasti jablan manjši, kar je z vidika fiziološke stabilnosti pridelka primernejše. Kombiniran ukrep standardne zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom se, predvsem zaradi nepotrjenega vpliva slednjega v plodovih, v tem poskusu ni pokazal kot ukrep za povečevanje fiziološke stabilnosti in skladiščne sposobnosti pridelka.
Ključne besede: jablana, rez, gnojenje, kalcij, fiziološko stanje plodov
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 774; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: V letu 2018 smo v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, postavljenem v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux, spremljali odpornost križancev češnje 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe (Rhagoletis cerasi L.) in pojav gnilobe (M. laxa in M. fructigena). Spremljali smo 65 različnih križancev, cepljenih na podlago Maxma14, pri katerih smo ovrednotili povezavo med morfološkimi parametri plodov in njihovo kemično sestavo v povezavi s stopnjo napada češnjeve muhe in pojavom gnilobe. V nasadu standardni tehnološki ukrepi pridelave (rez, zaščite s fitofarmacevtskimi sredstvi) niso bili izvajani. Glavni opazovani parametri so bili termin zorenja, barva kožice plodov, čvrstost plodov, dolžina peclja in standardni kakovostni parametri plodov (vsebnost suhe snovi, vsebnost skupnih titracijskih kislin). Ugotovili smo, da med spremljanimi križanci pojav češnjeve muhe najintenzivneje stimulira nižja vsebnost skupnih titracijskih kislin (7,09 g/L; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), krajši pecelj (3,91 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), višja masa 100 plodov (717,38 g; križanci št. 27, 50, 60, 84, 90 in 91) in večja dolžina 10-ih plodov (25,13 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113). Največji napad češnjeve muhe smo potrdili pri pozneje zorečih križancih (20,32 %; križanci št. 8, 30, 49, 50, 53, 60, 66, 76, 84, 90, 91, 94, 95, 100, 104, 113 in 117), ki so imeli hkrati daljši pecelj, večjo povprečno maso in višjo vsebnost sladkorjev. Jakost napada češnjeve muhe je bila večja pri rdeče obarvanih plodovih, kjer je bila ocena gnilobe nizka. Nasprotno je bila intenzivnost pojava gnilobe višja pri plodovih z višjo vsebnostjo kislin.
Ključne besede: češnja, križanci, klima, češnjeva muha
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 697; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,59 MB)