| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 99
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Različni pristopi pri pridelavi jabolčnega vina
Peter Vogrin, 2021, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je bil v sodelovanju s KGZ Maribor in Biotehniško šolo Maribor izveden poskus, v katerem smo pri potencialnih potrošnikih različnega spola in starosti ugotavljali všečnost različno pripravljenih jabolčnih vin. Surovina za izdelavo bistrega jabolčnega soka in jabolčnega vina so bila jabolka sorte 'Idared'. Uporabljena dodatka jabolčnemu vinu sta bila rektificiran sladkor (v 1 % in 2 % koncentraciji) in jabolčni sok (v 15 % in 30 % koncentraciji), kontrolo je predstavljalo jabolčno vin brez dodatkov. Dodatno je bil vsem navedenim obravnavanjem dodan ogljikov dioksid. Izvedena je bila hedonska senzorična analiza, kjer so pokuševalci ocenjevali bistrost, barvo, čistost vonja, intenzivnost vonja, čistost okusa, intenzivnost okusa, svežino in pookus ter podali skupno oceno. Rezultati so pokazali, da je vpliv spola pokuševalca na spremljane parametre minimalen (potrjen le pri oceni intenzivnosti vonja), vpliv starosti pokuševalca pa se je odrazil pri oceni parametrov barva, čistost vonja in intenzivnost vonja. Izmed vseh pokuševalca vzorcev sta najvišjo oceno dobila vzorca, kjer je bil jabolčnemu vinu dodan jabolčni sok (neodvisno od koncentracije), ob tem pa je dodatek CO2 pri vseh obravnavanjih povišal skupno oceno vzorca, predvsem na račun svežine in polnosti okusa.
Ključne besede: senzorična analiza, jabolčno vino, jabolčni sok, aromatiziranje
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (881,20 KB)

2.
Primernost interakcije časa gnojenja in odmerka dušika v pridelavi češenj sorte 'summit'
Gregor Tomše, 2020, magistrsko delo

Opis: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 18.12.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Senzorična ocena različnih jabolčnih sokov
Simon Senekovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2018 pridelali sok različnih sort jabolk. V okviru zastavljenega poskusa smo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni leta 2019 izvedli hedonsko senzorično ocenjevanje sokov sort jabolk 'Jonagold', 'Zlati delišes', 'Idared', 'Braeburn' ter sok iz dveh odpornih sort Topaz' in 'Opal'. Preskuševalci so ocenjevali sokove glede na všečnost barve, vonja, okusa in podali skupno oceno. Najvišjo skupno oceno sta prejela sokova iz sort jabolk 'Braeburn' in 'Idared', najnižjo pa sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Preskuševalcem moškega spola je bil najbolj všeč sok iz sorte jabolk 'Idared', ki je manj sladek, ženskam pa slajši in bolj aromatičen sok iz jabolk sorte 'Zlati delišes'. Preskuševalcem, starim do 25 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sorte 'Braeburn', ki ima izrazitejšo kislino in robustnejši okus. Preskuševalcem, starim med 26 in 65 let, pa je bil bolj všeč sok iz jabolk sorte 'Jonagold', ki je blažjega in slajšega okusa z močno izraženo aromo. Najstarejši skupini preskuševalcev, nad 65 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Ti dve sorti sta odporni, primerni za ekološko pridelavo in zato nekoliko robustnejši v okusu, imata agresivnejšo kislino ter izrazit okus in aromo, hkrati pa spominjata na stare sorte iz travniških nasadov.
Ključne besede: jabolčni sok, sorte jabolk, hedonska senzorična ocena
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Vpliv interakcije različnih načinov gnojenja in tipov rezi na rodnost jablan (Malus domestica B.) sorte 'Gala' v klimatskih pogojih leta 2018
Urška Završnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih načinov gnojenja in rezi na količino in kakovost plodov ter rast jablan sorte 'Gala'. Poskus je potekal na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru. V poskus smo vključili 5 obravnavanj, in sicer gnojenje z gnojilom kalijev amonnitrat (KAN), gnojenje z gnojilom apneni dušik, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + mleti apnenec, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + kompost in aktivatorjev tal PRP SOL + PRP EBV, nazadnje smo uporabili še kombinacijo gnojil KAN + kompost. Vsa obravnavanja smo izvedli v kombinaciji z dolgo in kratko rezjo. Pri dolgi rezi smo izrezali močne poganjke tik ob osnovi, pri kratki rezi smo pustili 3 cm dolge čepe. Dolga rez je v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + mleti apnenec pozitivno vplivala na število plodov 1. kakovostnega razreda in na bujnost rasti, medtem ko je kratka rez dala najboljše rezultate glede števila plodov 1. kakovostnega razreda v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + kompost. Na topno suho snov je imelo pozitiven vpliv obravnavanje, kjer smo kombinaciji gnojil KAN + kompost dodali še aktivatorje tal PRP SOL + PRP EBV, medtem ko je imela kombinacija gnojil KAN + mleti apnenec pozitiven vpliv na hitrost zorenja, vrednoteno preko škrobnega indeksa.
Ključne besede: jablana, 'Gala', gnojenje, rez, pridelek
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (541,33 KB)

5.
Aromatiziranje kisov
Jernej Goričan, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru zastavljenega poskusa smo jabolčni kis aromatizirali z različnimi dodatki plodov, sokov in zelišč. Maceracija je trajala različno dolgo in je bila pogojena z njihovo stopnjo arome. V okviru poskusa smo v juniju 2020 izvedli senzorično ocenjevanje z usposobljenimi poskuševalci. Ocenjevali smo kompatibilnost posameznega dodatka z jabolčnim kisom in bistrost, barvo, vonj ter okus. Rezultati so pokazali, da so vsi izbrani dodatki (svež rožmarin, sveža rdeča bazilika, svež luštrek, odtajan čemaž, svež česen, svež čili, sveži plodovi šipka, sveže maline, cvetni listi vrtnice, sveža melisa, sveža materina dušica, suhi hruševi krhlji sorte 'Viljamovka', svež timijan, svež žajbelj, svež lovor, teranov sok in sveži cvetovi ter listi kapucinke) razen svežih figovih plodov, kompatibilni z jabolčnim kisom. Prav tako se je pokazalo, da je krajši čas maceracije primernejši za nežnejša zelišča in sadje ter za bolj aromatične dodatke (3 do 7 dni: svež rožmarin, sveža rdeča bazilika, svež luštrek, odtajan čemaž, svež česen, svež čili, sveži plodovi šipka, sveže maline in cvetni listi vrtnice), daljši čas maceracije pa je potreben za bolj lesnate in manj aromatične dodatke (14 do 21 dni in več: sveža melisa, sveža materina dušica, suhi hruševi krhlji sorte 'Viljamovka', svež timijan, svež žajbelj in svež lovor).
Ključne besede: kis, aromatiziranje, čas maceracije
Objavljeno: 23.09.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
Foliarna aplikacija različnih pripravkov za preprečevanje pokanja češenj
Neža Slovša, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo izvedli poskus preprečevanja pokanja češenj v nasadu sorte 'Regina', cepljene na podlago Gisela 5, na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor. Poskus je zajemal pet obravnavanj, sestavljenih iz foliarne aplikacije pripravkov proti pokanju in prepihovanju krošenj po dežju. Prvo obravnavanje: program Karsia (Amilox, Calmax, Nu-film), drugo obravnavanje: program Metrob 1 (Cirkon, Siliplant univerzalni), tretje obravnavanje: program Metrob 2 (Butalon, Betazyme), četrto obravnavanje: prepihovanje krošenj ter peto obravnavanje: kontrola (brez ukrepov). Ob obiranju smo vrednotili količino in kakovost pridelka ter analizirali čvrstost plodov, topno suho snov, vsebnost skupnih titracijskih kislin ter ugotavljali vpliv ukrepov na delež tržnih plodov, s poudarkom na pokanju. Rezultati so pokazali, da sta prepihovanje krošenj ter program Metrob 2 (Butalon in Betazyme) imela največji učinek proti pokanju plodov, medtem ko je imela izvedba programa Karsia (Amilox, Calmax, Nu-film) za posledico pozitiven vpliv na debelino in maso plodov (kombiniran vpliv oveska in pripravkov), ni pa imelo velikega vpliva proti pokanju plodov.
Ključne besede: češnje, pridelek, pokanje, kakovost
Objavljeno: 23.09.2020; Ogledov: 148; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (270,81 KB)

7.
Primernost kombinacije različnih terminov strojne rezi in rezi korenin za jablano sorte 'gala'
Žiga Ladinik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih terminov strojne rezi v kombinaciji z rezjo korenin v nasadu jablan sorte 'Gala', starem šest let. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval štiri različne termine izvedbe strojne rezi (zimska rez, rez v času rdečega balona, rez po obiranju in korekcijska rez) v kombinaciji z rezjo korenin. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila masa enega ploda največja pri interakciji strojne rezi po obiranju in rezi korenin, število plodov in pridelek pa sta bila najvišja v primeru izvedbe strojne rezi v fazi rdečega balona in brez izvedbe rezi korenin. Bujnost rasti (vrednoteno preko spremljanja obsega debla in števila enoletnih poganjkov) je najintenzivneje pospešil kombiniran ukrep rezi korenin in izvedbe strojne rezi neposredno po obiranju.
Ključne besede: jablana, rez korenin, strojna rez, pridelek, bujnost
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Vpliv intenzivnosti rezi na pridelek češenj (Prunus avium L.) sort 'Regina' in 'Kordia'
Nina Tojnko, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2019 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedli poskus, v katerem smo testirali vpliv intenzivnosti zimske rezi na količino in parametre kakovosti pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja, ki so predstavljala šibko, standardno in močno rez ter kontrolo. Pri šibki rezi smo izvedli osvetlitveno rez, pri standardni smo osvetlitveno rez dopolnili s pomlajevanjem rodnih nosilcev v višjih delih krošnje ter izrezovanjem šibkega rodnega lesa, pri močni rezi pa smo ob standardni rezi izvedli še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Pri kontrolnem obravnavanju rez ni bila izvedena. Ugotovili smo, da se skupni pridelek z intenziviranjem rezi manjša, povečata pa se debelina in masa plodov. Vpliv intenzivnosti rezi na notranje lastnosti pridelka ni konsistenten. Reakcija dreves sorte 'Regina' na intenzivnost rezi je bolj konsistentna in predvidljiva, kot pri sorti 'Kordia'.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, rez, 'Regina', 'Kordia', kvaliteta plodov, pridelek
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

9.
Preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost maline (rubus ideus l.) sorte 'himbo top' (rafzaqu)
Žan Voglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Za preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost malin je bil v letu 2019 izveden poljski poskus v nasadu malin sorte 'Himbo Top'. Uporabili smo tri vodotopna kristalinična gnojila (Solinure 20-20-20 + TE, Hakaphos Violeta 13-40-13, Novatec Solub 14-8-30), aplicirana v različnih fazah rasti preko fertirigacije, ter biostimulator Vitanica Si, apliciran foliarno ob vsakem gnojenju. Osnovno gnojenje je bilo opravljeno s peletiranim hlevskim gnojem (20 kg N/ha). Poskus je temeljil na štirih obravnavanjih: kontrola (20 kg N/ha – brez fertirigacije in namakanja), obravnavanje 2: standard (60,9 kg N/ha), obravnavanje 3: standard + 50 % mineralnega dušika 81,37 kg N/ha ter obravnavanje 4: standard + 50 % N ter biostimulator − 81,48 kg N/ha. V poskusu smo spremljali generativne parametre, kemijsko sestavo plodov ter njihovo polično kakovost. Večji odmerek dušika je imel za posledico večjo povprečno maso plodov, negativni vpliv na vsebnost topne suhe snovi ter spremembo okusa; hkrati večji odmerek dušika zmanjša polično kakovost plodov (vrednoteno preko izgube mase pridelka in pojava bolezni). Biostimulator (Si) ne prispeva k izboljšanju parametrov kakovosti, saj ne zajezi negativnega trenda izgube mase in volumna pridelka ter ne zajezi plesnenja plodov kot posledice uporabe večjih odmerkov dušika.
Ključne besede: maline, dušik, gnojenje, polična, kakovost.
Objavljeno: 04.09.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Možnost uporabe taninov za zatiranje skladiščnih bolezni jablane
Gregor Kmetec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Ključne besede: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 449; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici