| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Dvogovor
Špela Pukl dimović, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je dvogovor oz. dialog kot osnovni vzorec sporočanja in najpogostejša oblika v vsakdanjem sporazumevanju. Opredeljena so teoretična vprašanja o sporazumevanju, natančneje o najpogostejši in najbolj vsakdanji obliki sporazumevanja, dvogovoru. Navedene so lastnosti dialoga, formalne prvine dialoga in monologa ter dialoške besedilne prvine. Dvogovor je opredeljen glede na vsebino in okoliščine ter prostorsko razsežnost v besedilu. Poleg so navedeni primeri iz knjižnih in časopisnih virov, spletnih strani ali vsakdanjih pogovorov.
Ključne besede: dvogovor, enogovor, dvogovorno besedilo, enogovorno besedilo, sporazumevanje.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 4694; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (394,68 KB)

2.
Argumentativni slogovni postopek
Sandra Turkuš, 2009, diplomsko delo

Opis: Argumentacija je proces (slogovni postopek), v katerem tvorcu uspe ali ne uspe prepričati naslovnika, da sprejme argumente. Če tvorcu to uspe, naslovnik posledično sprejme tudi sklepe in vse, kar iz predpostavljenega tudi izhaja. S stališča besediloslovja so argumenti lahko sredstva racionalnega prepričevanja, lahko pa tudi sredstva za manipulacijo. Torej lahko argumentiranje pojmujemo kot proces, v katerem tvorec razvije argument ali niz argumentov, kar pomeni, da eksplicitno ali implicitno predstavi svoje misli v eni izmed možnih logičnih oblik. Argument imenujemo vsako razumno podpiranje določene trditve z razlogi za njeno sprejetje. Uporabljamo jih za zagovarjanje odločitev, kritiziranje stališč, za ocenjevanje dejanj in iskanje resnice. Značilnost argumentativnega slogovnega postopka je, da ne sloni na dejanju, ampak je najpogosteje bistvo tega postopka predstavljanje odnosov in vzročno-posledično razmerje.
Ključne besede: Argument, teza, slogovni postopek, znanstveno besedilo.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2730; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (454,66 KB)

3.
ESEJISTIČNI SLOG BESEDILA (Na primeru dela Dialoški princip, Martin Buber)
Maja Ambrož, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek Prvine esejističnega sloga so blizu umetnostnemu, publicističnemu, poljudnoznanstvenemu, retoričnemu slogu, vendar se od njih razlikujejo v smeri subjektivnega obravnavanja teme, na drugi strani z videzom, kakor da je obravnava predmeta tudi objektivizirana. Posebnosti se kažejo na mikro- oziroma makronivoju besedila, izstopajoča je zlasti avtoretoričnost tvorca besedila, vendar je skrita za jezikovnim izražanjem. Uporabljene metode v diplomskem delu: deskriptivna, analitična, komparativna, sintetična, statistična, primerjalna metoda, sondažna raziskava po besednih vrstah, vertikalna analiza leksikalne distribucije in mikrokompozicijska podoba deležev oblikovnih elementov.
Ključne besede: Ključne besede: esejistični slog, subjektivnost, ilokucija, referenca, mikrokompozicija, makrokompozicija.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2998; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (655,76 KB)

4.
Učenje slovenskega jezika kot tujega jezika (na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi)
Alja Bizjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Lektorati slovenščine delujejo na 54 univerzah po svetu. Slovenistični študijski programi potekajo na mnogih univerzah po celem svetu, število slovenističnih kateder pa se vsako leto povečuje. Karlova univerza v Pragi je bila ustanovljena leta 1348 in je najstarejša ter največja univerza na Češkem. Lektorat slovenskega jezika je bil na Filozofski fakulteti Karlove univerze ustanovljen leta 1914 in je najstarejši med lektorati slovenščine na tujih univerzah. Dokazani stiki med narodoma so se začeli že v 14. stoletju – v času kulturnega razcveta Prage – in se nadaljevali v renesansi ter dobi protestantizma. Izjemno pomembno vlogo so imeli kulturni stiki med Slovenci in Čehi predvsem v dobi narodnega prebujenja (konec 18. in začetek 19. stoletja) ter se vsesplošno razmahnili v 19. in začetku 20. stoletja. Med slovanskimi jeziki obstajajo številne podobnosti in razlike. Zaradi tega med češkimi študenti, ki študirajo slovenščino, zelo pogosto prihaja do jezikovnega prenosa oz. vplivanja lastnosti njihovega prvega oz. maternega jezika (češčina) na potek učenja tujega jezika (slovenščina). V raziskavo o pisnem in ustnem izražanju študentov je vključenih 7 študentov 4. letnika slovenistike na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Narejena je bila analiza, razvrstitev odstopov od norme po kategorijah; prikazani so najbolj značilni zgledi za vsako vrsto jezikovne interference.
Ključne besede: jezikovne interference, češko-slovenski kulturni stiki, Karlova univerza v Pragi, lektorati slovenščine v tujini
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2709; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (549,27 KB)

5.
INFORMATIVNI SLOGOVNI POSTOPEK
Milja Roljić, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je informativni slogovni postopek. V nalogi so bile uporabljene deskriptivna, komparativna analitična ter sintetična metoda in metoda klasifikacije. Namen diplomske je definirati izbrani ubeseditveni način. Pri tem sem si pomagala s petimi določevalnimi kriteriji, in sicer: kriterij inkohezije besedilnih komponent, kriterij enumerativnost besedila, kriterij komutativnosti besedilnih komponent, kriterij aktualnosti besedila in kriterij objektivnosti besedila. V izhodiščnem poglavju je bil s pomočjo sodobnih jezikoslovnih izhodišč podan teoretičen okvir sporazumevanja in sporočanja. V nadaljevanju je z empiričnim analizami dokazana veljavnost posameznih kriterijev pri oblikovanju informativnega slogovnega postopka. Tako so bile potrjene v uvodu postavljene hipoteze, in sicer: za informativni slogovni postopek je značilna inkohezija oz. zelo rahla skladenjska povezanost, vsak člen enumerativnega zaporedja ima enoznačne meje, besedilne komponente so komutativne oz. zamenljive, v ospredju je aktualnost posredovanja informacij, ki so zaradi praktične uporabnosti zmerom objektivno podane.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, inkohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih komponent, aktualnost, objektivnost.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3272; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

6.
ALI ŽENSKE RES PIŠEJO DRUGAČE KOT MOŠKI?
Maja Sedevčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je — po vzoru avtomatične kategorizacije leksikalnih in sintaktičnih enot britanskega jezikovnega korpusa — natančno opredeliti razlike v načinu izražanja med spoloma na omejenem vzorcu neumetnostnih neformalnih besedil (zasebna pisma), pridobljenim s sondažno metodo za 30-odstotni selektivni izbor virov. Empirični podatki potrjujejo, da ženske uporabljajo več jezikovnih sredstev za izražanje individualnosti in poimenovanje odnosov med tvorcem besedila in naslovnikom (lastna imena, personalna deiktika, osebni zaimki), medtem ko moški pogosteje uporabljajo jezikovna sredstva z večjo informativno vrednostjo (občna imena, pridevnike, števnike, prislove mere), s katerimi indicirajo predmetnost (depersonalizacija). Razlike med spoloma pojasnjujeta koncepta femininosti oz. »komunosti« (skrb za druge, težnja po usklajenosti medosebnih odnosov) in maskulinosti oz. »agentnosti« (individualizacija, samozaščita).
Ključne besede: zasebno pismo, avtomatična kategorizacija leksikalnih in sintaktičnih enot, indikatorji ženskega in moškega načina pisanja, spolni stereotipi, spol kot družbeni konstrukt, socialni konstrukcionizem, teorija družbene identitete, teorije prilagajanja, maskulinost, femininost, frekvenčna distribucija, besedilna dinamika, hierarhična tematska strukturiranost, pragmatične besedilne funkcije
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3069; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

7.
ČLENKI V GOVORNEM BESEDILU
Sabina Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Členki so v govornem besedilu pogost jezikovni pojav. Uporabljamo jih spontano in z njimi vzpostavljamo pomenska razmerja z govornim dogodkom: sporočevalec z njimi vzpostavlja stik z naslovnikom, signalizirajo mu, kako naj nekaj razume, vsebinsko se navezujejo na predhodno izjavo. Izražanje z njimi je strnjeno, okrajšano, zamenjujejo lahko cel stavek, imajo določeno informativno vrednost, z njimi razlagamo, vrednotimo, čustveno barvamo, ocenjujemo in stopnjujemo besedilo. So vezni elementi — kot navezovalniki se nanašajo na cel stavek, poved ali dele stavka. Kadar le-te povezujejo, izražajo logične, smiselne odnose med deli besedila. V nalogi raziskujem členke, ki se udejanjajo na semantični in besediloslovni ravni. Na podlagi meril za delitev slovenskih členkov sem določila pomen in vlogo členkov v stavku, povedi ali besedilu; s členki se v govornem besedilu izražamo strnjeno in okrajšano, zato sem členkom poiskala stavčne ustreznike in določila njihovo pogostnost. Členke v vlogi besedilnih povezovalcev razumem kot besedilna povezovalna sredstva, ki izražajo pomensko-logične odnose med povedmi oziroma deli besedila.
Ključne besede: Ključne besede: besediloslovje, členek, govorno besedilo, besedilni povezovalci, funkcijska slovnica, kohezija
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2565; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (984,17 KB)

8.
BESEDILOTVORNE LASTNOSTI JEZIKA TVORJENIH BESEDIL OSNOVNOŠOLCEV V DRUGI IN TRETJI TRIADI OSNOVNE ŠOLE (Na izbranem vzorcu)
Mojca Plaznik, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so besedilotvorne lastnosti tvorjenih besedil učencev druge in tretje triade osnovne šole. V nalogi so bile uporabljene opisna metoda, metoda klasifikacije, komparativna analitična in sintetična metoda ter primerjalna metoda. Namen diplomske naloge je s pomočjo analize besedil pokazati, da se jezik v zapisanih besedilih osnovnošolcev med četrtim in devetim razredom osnovne šole spreminja oziroma da je repertoar jezikovnih sredstev, ki jih uporabljajo starejši otroci, načeloma drugačen od tistega, ki ga uporabljajo mlajši otroci; hkrati je namen naloge pokazati razlike v repertoarju jezikovnih sredstev med dečki in deklicami. Proučevana je spetost delov besedila, stopnja avtonomnosti povedi, leksikalna bogatost besedila, zamenljivost delov besedila, umeščanje pojavov v določen časovni okvir in objektivnost oziroma subjektivnost v besedilih. Namen naloge je tudi proučiti besedila v izbranem vzorcu na makronivoju (tematska zgradba) in ugotoviti zgradbo in dolžino povedi (na mikronivoju) ter določiti rabo slogovnih postopkov v besedilih. V izhodiščnem poglavju je s pomočjo sodobnih jezikoslovnih izhodišč podan teoretični okvir sporazumevanja in sporočanja. V nadaljevanju so z empiričnimi analizami prikazane besedilotvorne lastnosti tvorjenih besedil izbranega vzorca.
Ključne besede: besedilotvorje, besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, kohezija, eksplikativnost, suksesivnost, aktualnost besedila, subjektivnost, tematska zgradba.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3255; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (932,08 KB)

9.
BESEDILNOST BLOGOV
Ajda Klanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Računalniško posredovano sporazumevanje je posebna oblika sporazumevanja, v katero je vsak dan vpletenih več uporabnikov. Gre za sporazumevanje prek računalnikov, ki so vključeni v omrežje, imenovano svetovni splet. Pisanje blogov oziroma spletnih dnevnikov je sporazumevanje te vrste, ki je tudi v Sloveniji nadvse priljubljeno in aktualno. Besedila blogov so zanimiva in hkrati težka za raziskovanje, vendar še niso bila natančneje analizirana. Gradivo proučevanja so besedila, ki so se na seznamu slovenskih blogov znašla v kategoriji najbolj priljubljenih. Pri raziskovalnem delu sem se osredinila na besedilnost, uporabljene so bile deskriptivna, analitična, sintetična, komparativna in statistična metoda. Večina blogov je osebnih, saj gre za avtoreferenčna besedila, v katerih avtorji izražajo osebna stališča o določeni temi oziroma pripovedujejo o vsakdanjih dogodkih iz svojega življenja. Blogi se s svojo narativno obliko približujejo pripovedi. Identiteta avtorjev je večinoma skrita za vzdevkom. Besedila blogov so kratka, v njih prevladuje predstavitvena funkcija, ki se prepleta z izrazno, vplivanjsko in govornostikovno. Ugotovila sem, da so blogi večinoma neuradna, neumetnostna in praktičnosporazumevalna besedila. V njih se prepletajo prvine, ki so značilne tako za govorni kot pisni jezik. Značilno je neknjižno izražanje s prvinami pogovornega jezika in slenga ter vdiranje tujega, predvsem angleškega, jezika v slovenski jezik. Ena izmed lastnosti računalniško posredovanega sporazumevanja je tudi gospodarnost jezika, zato avtorji uporabljajo številna nebesedna sredstva, tj. fotografije, nestandardno črkovanje in rabo ločil ter t. i. emotikone, ki se uporabljajo za izražanje čustvenih stanj. Tako kot pri vseh drugih besedilih se tudi pri besedilih blogov slogovni postopki razvijanja teme prepletajo. Avtorji največkrat uporabljajo razlago, pripovedovanje in obveščanje. Večina avtorjev svoja besedila členi na odstavke; vsebina večine besedil ni členjena na uvod, jedro in zaključek. Namen avtorjev besedil je prvotno pozivni, saj že s samo objavo, ki je dostopna vsem in hkrati nudi možnost dodajanja komentarjev, pozivajo naslovnike k sodelovanju; iz istega razloga lahko besedila blogov označimo za povezovalna. Avtorji blogov imajo tudi vrednotenjske namene; izvršilni in zavezovalni nameni se v besedilnih blogov ne pojavljajo. Dotaknila sem se tudi slovnice in slovarja ter ugotovila, da je v besedilih blogov več večstavčnih povedi kot enostavčnih. Med večstavčnimi povedmi prevladujejo podredja. Najpomembnejša lastnost blogov je avtoreferenčnost.
Ključne besede: računalniško posredovano sporazumevanje, blog, besedilo, besedilnost, nebesedna sredstva
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2044; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

10.
SLOG UMETNOSTNEGA BESEDILA
Breda Hovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala slog umetnostnega besedila. Posebnost umetnostnih besedil se kaže v njihovi enkratni oblikovanosti, ki obstaja v posebno izbrani jezikovni sestavi besedila. Izbrana jezikovna sestava in funkcioniranje sredstev v besedilu tako prikazujejo slog besedila, ki se uresničuje kot enkratnost pojavnosti jezikovnih sredstev na vseh ravneh besedila (mikro- in makrokompoziciji). S pomočjo sondažne raziskave sem ugotovila najštevilčnejšo prisotnost samostalniške besede v neimenovalniški obliki, sledi ji glagol, kar je značilnost dinamičnega sloga. Z vertikalno analizo distribucije leksike sem prikazala pojavnost besed na posameznih mestih v besedilu in ugotovila njihovo enakovredno razporejenost. Pri analizi distribucije sklonov, kjer sem ugotavljala sosledje sklonov, sem ugotovila, da si skloni sledijo po naslednjem vrstnem redu: imenovalnik, tožilnik, mestnik, rodilnik, orodnik in dajalnik, kar približuje besedilo nevtralnemu besedilu. Ugotovila sem še, da slog v obravnavanem besedilu izraža bližino pogovornemu in splošnosporazumevalnemu jeziku, kažejo se podobnosti z esejističnim slogom, izključuje pa se podobnost z znanstvenim/strokovnim slogom. Čustvena obarvanost besedila kaže na njegovo subjektivno naravnanost. Posebnost besedila je slengovsko izrazoslovje, prevladujoči slogovni postopek pa je pripovedovanje. V diplomskem delu so uporabljene metode: deskriptivna, analitična, komparativna in primerjalna metoda, sondažna raziskava po besednih vrstah, vertikalna analiza leksikalne distribucije in mikrokompozicijska podoba oblikovnih elementov besedila. Slog umetnostnega besedila sem raziskovala na podlagi mladinskega romana Distorzija.
Ključne besede: umetnostno besedilo, slog, jezikovna sredstva, mikrokompozicija, makrokompozicija, slogovni postopek
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 3941; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (429,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici