| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Razvoj besedišča pri otrocih v predšolskem obdobju
Maja Lamovšek, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Razvoj besedišča pri otrocih v predšolskem obdobju se je raziskovalo eno od temeljnih človeških dejavnosti – komuniciranje oz. sporazumevanje. Sporazumevanje je besedno in nebesedno, obeh se učimo na naraven način v okolju skozi proces učenja od najzgodnejšega otroštva. V delu se je raziskovalo razvoj besedišča pri predšolskih otrocih. Napredek pri razvoju besedišča je najbolj silovit ravno v predšolskem obdobju, prav zato so bili ciljna skupina raziskave otroci, ki so še na začetku usvajanja besed. V teoretičnem delu so opredeljeni stopnje jezikovnega razvoja, razvoj besedišča pri otrocih v maternem jeziku, dejavniki pri razvoju besedišča in jezikovne težave. Ker je magistrsko delo osredotočeno predvsem na raziskovanje razvoja besedišča, sta opredeljena tudi slikovni besedni test in mentalni slovar; pojma sta pomembno vplivala na zasnovo empiričnega dela. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti število pridobljenih oziroma usvojenih besed v predšolskem obdobju. Raziskava se je osredotočila na količinske in kakovostne razlike v besedišču otrok. V empiričnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna eksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike, s preizkusom slikovnega besednega testa. Test je bil narejen samostojno po predlogi Peabody picture vocabulary test (2007), vendar brez standardizacije, ki je bila prvotno narejena v ZDA. Raziskava se je osredotočila na tri raziskovalna vprašanja in pet hipotez, s pomočjo testiranja predšolskih otrok v vrtcu pa se je potrdilo avtoričina predvidevanja. Ugotavljalo se je, ali obstajajo razlike med količino in kakovostjo besedišča pri posameznih predšolskih otrocih, kako se kakovost besedišča spreminja s starostjo in ali imajo otroci v isti starostni vrtčevski skupini sorazmerno enak besedni fond. Vse rezultate se je prikazalo v preglednih grafih in analiziralo posamezne segmente raziskave. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo razlike med količino in kakovostjo besedišča pri posameznikih. S pomočjo grafa se je razjasnilo, da število kakovosti besedišča sorazmerno narašča s starostjo otroka. Potrjena je bila tudi hipoteza, da se posamezniki v svojih skupinah ne razlikujejo preveč, kvečjemu lahko pride samo do izjem, te pa so bile v danem primeru redke. Pri testiranju otrok se je ugotovilo, da se obseg in kakovost besedišča res večata s starostjo otroka. Skozi raziskavo se je tudi pravilno ugotovilo, da je otrokovo besedišče stopenjsko − prvi korak je prepoznavanje besede, drugi razumevanje besede, tretji pa aktivna uporaba.
Keywords: predšolski otroci, jezikovni razvoj, mentalni slovar, razvoj besedišča, slikovni besedni test.
Published: 08.05.2019; Views: 687; Downloads: 133
.pdf Full text (2,11 MB)

2.
Forenzično jezikoslovje: algoritmizirano jezikovnostilno ugotavljanje profila tvorcev spletnih komentarjev
Marko Drobnjak, 2017, master's thesis

Abstract: Splet predstavlja spremembo v komunikaciji, stilu sporočanja in tvorjenju besedil. Zaradi formalizirane anonimnosti, ki jo omogoča spletni prostor, se čedalje težje odkriva avtorje diskurzov in besedil na spletu, saj hibridna oblika posredovanja informacij z novo metabesedilnostjo zahteva najaktualnejše pristope pri ugotavljanju avtorstva tovrstnih besedil. V magistrskem delu smo zato v teoretsko jezikoslovno izhodišče uvedli Foucaultovo (arheologijo) vednost(i) s področja jezika in diskurza ter v nadaljevanju upoštevali Unukov pogled na stil, ostalo splošno jezikoslovno teorijo pa smo dopolnili s ključnimi spoznanji s področja forenzičnega jezikoslovja in forenzične stilistike. V aplikativni razsežnosti magistrskega dela smo skozi statistične, korpusne in ostale forenzične analize vseskozi upoštevali načela objektivnosti, relevantnosti ter samokritike po Keržanu. Ustreznost teoretskega koncepta pri obravnavani problematiki magistrskega dela se je potrdila skozi raziskovalni del, saj smo prišli do rezultatov, ki kažejo na potencialno vrednost uporabljene metodologije pri ugotavljanju stilnih razlikovanj med besedilnimi vrstami, komentarji na spletnih straneh in na splošno med vsemi besedili. Predstavljene stilne vrednosti omogočajo tudi prepoznavanje avtorstva besedil(a) in ugotavljanje stilnega profila tvorcev spletnih komentarjev.
Keywords: analiza diskurza, forenzično jezikoslovje, besedilna stilistika, kvantitativna besedilna analiza, profiliranje avtorja
Published: 06.10.2017; Views: 1284; Downloads: 199
.pdf Full text (1,69 MB)

3.
Slovenski jezik v sočasnem sporazumevalnem prostoru
Drago Unuk, 2016, original scientific article

Abstract: Družbene spremembe, sporazumevalna pomnožitev in tehnološke spremembe so ustvarile stopnjevano potrebo po večji dinamičnosti in variantnosti tudi v jeziku in z jezikom. Sočasno sporazumevanje temelji na govornosti, ki spreminja pojmovanje standardiziranosti jezika, ta je tradicionalno temeljila na pisnosti. Statična standardizirana različica postaja manj pomembna, družbena in sporazumevalna dinamika proizvajata drugačne in nove različice jezika, te se močno notranje razčlenjujejo in interferirajo pod izrazitejšim vplivom standardnega jezika (zemljepisna narečja), mednarodnosti sporazumevanja in kompleksne dejavnosti nosilcev (družbena narečja). V javno sfero se opazno širi pogovornost. Izrazito se povečuje število poklicnih poimenovanj, ki nastopajo kot najbolj dinamični del besedišča, obenem pa narašča njihovo vstopanje v druge jezikovne različice in stile sporočanja. Posameznik z jezikom uresničuje tako svojo individualnost in ustvarjalnost kot pripadnost družbeni in kulturni skupini v aktualnem sporazumevalnem prostoru. Pomembnost vloge jezika v izobraževalnem procesu se kaže v dejstvu, da je jezik tudi način pridobivanja in oblikovanja znanja.
Keywords: sociolingvistika, jezikovna dinamika, variantnost jezika, pogovornost, digitalne tehnologije
Published: 26.09.2017; Views: 486; Downloads: 69
.pdf Full text (214,69 KB)
This document has many files! More...

4.
Ledinska imena na Šentjanžu nad Dravčami, na Šentvidu in na Primožu na Pohorju (Občina Vuzenica)
Senta Lorenci Kričej, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ledinska imena so nastala z namenom, da bi človek ubesedil organizirano rabo prostora in njegovo členitev na dele. Poimenovanja so s tem dobila identifikacijsko in orientacijsko funkcijo. V sporazumevanju manjše družbene skupnosti, ki jo družijo skupne vrednote, se s tem oblikuje mikrosociolekt, ki je razumljiv le uporabnikom, ki dobro poznajo določen prostor in njegove reliefne, naravne in kulturne značilnosti. Diplomsko delo Ledinska imena na Šentjanžu nad Dravčami, na Šentvidu in na Primožu na Pohorju (Občina Vuzenica) je sociolingvistična raziskava, ki obravnava ledinska imena kot mikrosociolekt. V nalogi so predstavljena teoretična izhodišča, ki ledinska imena in njihovo vlogo v sporazumevanju podrobneje opredeljujejo s sociolingvističnega vidika. Predstavljeni so različni vidiki, ki ledinska imena uvrščajo v celoto. Naloga podrobneje predstavi ledinska imena kot mikrotoponime in jih po komparativni metodi uvršča v celoto. Natančneje je analizirana in predstavljena funkcija ledinskih imen. Zbrani podatki so sistematično klasificirani, analizirani in sistematizirani. V empiričnem delu je prikazan nabor ledinskih imen (skupno zbranih 255 poimenovanj) na področju občine Vuzenica, in sicer v treh katastrskih občinah: Primož na Pohorju, Šentjanž nad Dravčami in Šentvid. Poimenovanja so razvrščena po pomenskih skupinah, lastnostih in značilnostih poimenovanih objektov. Zapisane so jezikovne in slovnične značilnosti zbranih poimenovanj. Po analizi so umeščene v poimenovalno organiziranost po katastrskih enotah.
Keywords: ledinska imena, toponimi, sociolekt, mikrosociolekt
Published: 30.09.2016; Views: 543; Downloads: 62
.pdf Full text (1,69 MB)

5.
SOCIOLEKT MLADIH V ELEKTRONSKIH MEDIJIH
Petra Turza Dajč, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Sodobni mediji, še posebej elektronski mediji, kot so računalnik, telefon, tablični računalnik idr., z možnostjo zapisa in velike količine shranjevanja podatkov omogočajo razmah sporazumevanja na daljavo. V sodobnem času so pomemben pripomoček vsakega posameznika. Omogočajo mu sodobni način sporazumevanja, zato so postali priljubljeni in razširjeni pri mladi populaciji uporabnikov. S pogosto uporabo elektronskih medijev mladi spreminjajo tudi slovenski jezik. Pri sporazumevanju uporabljajo posebno jezikovno različico, t. i. sociolekt mladih, ki je predmet raziskave. Gradivo proučevanja so digitalna besedila, ki jih tvorijo mladostniki, stari od trinajst do petnajst let, s pomočjo elektronskih medijev. Analizirali smo njihovo grafično podobo. Ugotovili smo, da gre za govorjena besedila, ki so dejansko zapisana. Besedila so dvogovorna in po obsegu kratka. Njihovo stavčno zgradbo tvorijo predvsem enostavčne in pastavčne povedi. Temeljne značilnosti obravnavanih besedil so sporazumevanje v neknjižnem jeziku, izrazita ekspresivnost in gospodarnost jezika, ki se odražajo na vseh jezikovnih ravneh. Obravnavana besedila so sestavljena iz 68 % jezikovnih in kar 32 % nejezikovnih sredstev, od katerih prevladujejo emotikoni, sledijo pa okrajšave in druga izrazna sredstva.
Keywords: jezik v elektronskih medijih, mladostniški sociolekt, nejezikovna sredstva, emotikoni
Published: 26.09.2016; Views: 736; Downloads: 104
.pdf Full text (1,71 MB)

6.
OPISOVALNI NAČIN RAZVIJANJA TEME
Lucija Hrženjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali opisovalni slogovni postopek, zanimala sta nas dva tipa opisovanja: statično opisovanje in dinamično opisovanje. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti lastnosti in značilnosti obeh tipov opisovalnega slogovnega postopka, kar smo dosegli s pomočjo več kriterijev. Pri opredelitvi opisovalnega slogovnega postopka smo si pomagali s teoretičnimi dognanji sodobnih slovenskih in tujih jezikoslovcev, dognanja smo predstavili v teoretičnem delu diplomskega dela. V analizo smo vključili 5 strokovnih besedil in 1 praktičnosporazumevalno besedilo; vsa izbrana besedila glede na slogovni postopek niso shematizirana, v njih ni le statično ali le dinamično opisovanje, saj se ta načina opisovanja ali prepletata ali se v enem pojavljajo fragmenti drugega. Poleg tega besedila predstavljajo sondažno raziskavo, saj je vzorec besedil zaradi obširne in poglobljene teme raziskovanja premajhen, zato posplošitev, ki bi celostno definirale opisovanje, nismo mogli narediti. Sporazumevanje je izmenjevanje sporočil in obsega sporočanje ter sprejemanje besedil, rezultat sporočanja je besedilo, ki mora biti smiselno, razumljivo in ima temo. Ta je opredeljena kot eden ali več stavkov oziroma misli, ki imajo skupni smisel. Razvijanje teme je razvijanje misli in nizanje razčlenjenih tematskih komponent, rezultat pa je zaporedje tematskih komponent, ki gradijo obseg vsebine besedila in enake logične odnose v temi. Glede na način razvijanja teme razlikujemo pet ubeseditvenih načinov oziroma slogovnih postopkov: obveščevalni, opisovalni, pripovedovalni, razlagalni in utemeljevalni ter glede na to obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, razlagalna in utemeljevalna besedila. V opisovalnem ali deskriptivnem načinu se tema razvija postopno z opisovanjem predmeta, osebe ali pojava, opisovanje pa je lahko statično ali dinamično. Pri statičnem opisovanju gre za podajanje tematskih pojavnosti, ki so najpogosteje podane kot enako hierarhizirane, značilnost dinamičnega opisa pa je procesualnost teme z določenim zaporedjem dejanj, postopkov ali opravil, ki ga ni mogoče spremeniti. V besedilih smo preučevali naslednje kriterije: sobesedilno spetost (kohezijo), zapovrstno nizanje besedilnih sestavin (enumerativnost), zamenljivost besedilnih sestavin (komutativnost), stilistiko besedila. Pri tem sta nas zanimali stilna zaznamovanost oz. nevtralnost besedišča in objektivnost oz. subjektivnost besedil. Ugotavljali smo tudi, katere besedne vrste prevladujejo v statičnem in katere v dinamičnem opisovanju, torej nas je zanimalo besedišče, ki v statičnem opisovanju učinkuje statično, v dinamičnem opisovanju pa dinamično. Na koncu nas je zanimalo, kateri tipi skladenjskih struktur prevladujejo v opisovalnih besedilih.
Keywords: besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, statično opisovanje, dinamično opisovanje, kohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih enot, stilistika besedila, statično in dinamično besedišče
Published: 24.08.2016; Views: 3700; Downloads: 252
.pdf Full text (6,51 MB)

7.
Stilizacija
Drago Unuk, 2013, original scientific article

Abstract: Konceptualen prispevek podaja teoretični prikaz stilizacije kot fenomena jezikoslovne stilistike. V verbalni komunikaciji stil označuje način pojavnosti, ki izhaja iz hotenega izbora uporabljenih in prirejenih jezikovnih ter nejezikovnih sredstev. Stil besedila nastaja na podlagi zbira izraznih sredstev in je nasledek procesov, ki se v besedilu povezujejo. Razlikujemo proces stilistične diferenciacije in stilotvorni proces. Bolj ko je jezik razvit, več možnosti izbire in uporabe jezikovnih sredstev ima v stiliziranju. S postopnim členjenjem stilov nastopa tudi členjenje stilnih sredstev; funkcija besedila določa izbor izraznih sredstev in delitev stilov. Glede na svojo stilno zaznamovanost ali emocionalno-ekspresivni odtenek se zaznamovana jezikovna sredstva uporabljajo v natančno določenem kontekstu, stilna vrednost se najbolj čuti v besedišču in skladenjskih sredstvih. Stilizacijo tvori celotna dejavnost sporočanja, ki vodi do uresničitve določenega stila; načinov stilizacije je več, običajno se prepletajo kot snopi stiliziranja. Stilna norma je obvladovanje rabe stilnih vrednosti sredstev.
Keywords: jezikoslovna stilistika, stil, stilem, stilizacija, sopomenskost, stilna norma, snopi stilizacije
Published: 21.12.2015; Views: 805; Downloads: 79
.pdf Full text (770,43 KB)
This document has many files! More...

8.
Pravopisna načela v slovenskem pravopisu
Drago Unuk, 2009, original scientific article

Abstract: Pravopis pomeni ožje pojmovanje in se nanaša na uporabo grafemskih enot. Pravopis predstavlja zbir splošnih principov in konkretnih pravil o zaznamovani glasovni strani jezika (tj. fonemov) s pisnimi znamenji (tj. grafemi), tako imajo pravopisna pravila funkcijo označevanja. Pravopisna določila imajo še funkcijo posredovanja: uporabniku jezika omogočajo spoznati pisna znamenja v njihovi povezanosti z glasovnimi pojavi in pomeni. Prispevek podaja predstavitev pravopisnih principov (fonetični, fonološki, morfonološki, etimološki in zgodovinski pravopisni princip). Izbor in prakticiranje določenega pravopisnega principa je rezultat povezanosti z razvojem pismenosti posameynega jezika. V slovenščini soglasnike zapisujemo po morfonološkem in fonološkem, glasovne premene pa po fonetičnem principu, nekatere sporadične pojave uresničujemo še po etimološkem in zgodovinskem principu. Poleg zapisovanja soglasnikov je posebnost slovenščine predvsem zapisovanje samoglasnikov, ker ni ne po fonetičnem pravopisnem principu niti fonološko in morfonološko uresničevanje, pač pa sledi tradiciji in je rezultat tradicije, torej zgodovinski pravopisni princip. V slovenskem pravopisu je tako videti izrazito pomanjkljivost oz. nenatančnost pri zapisovanju samoglasnikov.
Keywords: ortoepija, pravopis, slovenski pravopis, pravopisni principi, grafija, grafemika
Published: 10.07.2015; Views: 1519; Downloads: 118
.pdf Full text (873,75 KB)
This document has many files! More...

9.
JEZIKOVNA USTREZNOST TURBOFOLK BESEDIL
Ksenija Vidali, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali so obravnavana turbofolk besedila jezikovno ustrezna, in sicer glede na sedem kriterijev besedilnosti: kohezijo, koherenco, namernost, sprejemljivost, informacijskost, situacijskost, medbesedilnost. Besedila sem preučevala in med seboj primerjala na nivoju mikro- in makrostrukture, pri čemer me je zanimala distribucija leksikalnih in skladenjskih enot, tematski izbor, komunikativno-pragmatične besedilne funkcije. S sondažno tehniko sem se osredotočila na dvajset izvirnih turbofolk besedil, kot protiutež teh besedil sem vzela še primer rokovskega besedila skupine Dan D »Voda«. Empirični podatki potrjujejo, da pri obravnavanih turbofolk besedilih obstaja tipična tematska struktura, ki se odraža tudi z zunanjo zgradbo. V izbranih besedilih je izbor tematike preprost, teme so vsakdanje, naslovniku znane, prisotno je močno razodevanje sporočevalca. Preučevana besedila so sestavljena iz 2–5 kitic in zmeraj zaokrožena z refrenom, ki ponavadi izraža glavno misel. Besedila so klišejska. Vzorci teh besedil so namerno zelo preprosti, da si jih poslušalec zelo hitro zapomni. Besedila so sporočilno in oblikovno nezahtevna (večstavčne, a nezapletene povedi, kratke kitice, ponavljanje vzorcev), izjemno jasna, gre za poenostavljanje (simplicizem). V obravnavanih besedilih prevladuje deskriptivni tematski razvoj (orisovanje, slog dinamične narave). Besedila so dinamična, saj vsebujejo veliko procesualne leksike, tj. glagolov, ki se ponavljajo. Pogosta je raba velelnika, avtor se želi z njimi neposredno približati naslovniku in vplivati na njegovo ravnanje. Besedila so zvrstno zaznamovana (izrazita narečna oz. pokrajinska obarvanost). Glede na jezikovna sredstva so videti približana govornemu oz. pogovornemu tipu besedila. V besedilih je močno prisotna kvalifikacijska in personalna deiktika. Obravnavana turbofolk besedila so peta besedila z glasbeno spremljavo, zato so jezikovna sredstva, zgradbena in oblikovna sredstva prirejena tako, da je uresničevan princip glasbenega ritma.
Keywords: Turbofolk besedila, jezikovna ustreznost, kriteriji besedilnosti, distribucija leksikalnih in skladenjskih enot, tematski izbor, simplicizem, zvrstna zaznamovanost, kvalifikacijska deiktika.
Published: 19.04.2013; Views: 1659; Downloads: 252
.pdf Full text (1,07 MB)

10.
IZUMIRANJE JEZIKOV, JEZIKOSLOVNI IN FILOZOFSKI VIDIKI
Tanja Grčar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Umiranje jezika je postopen proces, ki na različne načine vpliva na člane ali sekcije skupnosti. To je tudi eden od razlogov, zakaj skupnost ponavadi ne dojame, da je njen jezik v nevarnosti. Ljudje so premalo ozaveščeni glede pomena lastnega jezika. Zaradi ekonomskih koristi, ki jih prinašajo svojim govorcem, so v prednosti določeni jeziki, ki imajo prestižnejšo družbeno vlogo; pojavlja se potreba po učenju dominantnejšega jezika z željo po boljši zaposlitvi ipd. Pomembno je prevzeti pobudo, pričeti z ohranjanjem in varstvom jezikovnih raznolikosti. Če jeziki izumirajo, to ni le velika izguba za njihove skupnosti, temveč za človeštvo nasploh. Jezikoslovci bi morali, poleg zapisovanja in dokumentiranja ogroženih jezikov, svojo vlogo razširiti na politiko za poživljanje jezikov, ki izginjajo oziroma umirajo, ter za programe, ki spodbujajo jezikovno ozaveščanje in odnos do jezika kot vrednote v družbi. Potrebno je tudi določiti temeljne določnice za uporabo jezika v razpravah, v strokovnih in uradovalnih besedilih v zvezi z jezikovno ogroženostjo. Slovenščini se še ni potrebno bati za svoj obstoj, saj se glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika uvršča med članicami EU med jezikovno homogene države. Čeprav je javna raba slovenščine določena z ustreznimi zakonskimi predpisi, se še vedno pojavljajo kršitve, ki niso takoj in ustrezno sankcionirane, vendar pa tak pristop zbuja pomisleke glede učinkovitosti ter ustreznosti reguliranja jezika v sferi javne rabe.
Keywords: jezik, filozofija jezika, umiranje oziroma izumiranje jezika, ogroženost jezika
Published: 17.09.2012; Views: 2402; Downloads: 233
.pdf Full text (1,32 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica