| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 150
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriminalno vedenje kot posledica bioloških sprememb
Lucija Elmazen Prislan, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen vpliv bioloških sprememb na pojav kriminalnega vedenja. Kriminalno vedenje lahko pojasnimo kot odklonsko in deviantno vedenje, ki ni v skladu s socialnimi normami in odstopa od družbenih pravil. Velikokrat vodi v nasilje in agresivno vedenje. Kriminološke teorije že dolgo časa raziskujejo in pojasnjujejo vpliv okolja in socioloških dejavnikov, ki so odgovorni za storilčevo nagnjenost k deviantnem vedenju. V zadnjih letih se predvsem z razvojem tehnologije pojavljajo podatki, ki nudijo vpogled v biološki vpliv kriminalnega vedenja in tako podrobneje razlagajo pomen genetike in možganskih struktur povezanih s pojavom deviantnosti. S tem se ukvarja nevroznanost, ki med drugim pojasnjuje tudi biološke spremembe, ki vodijo v kriminalno vedenje. Človek se rodi z določenim genskim zapisom, ki ga podeduje od matere in očeta, vendar pa se določene spremembe pri izražanju genov in delovanju možganov zgodijo že v prenatalnem obdobju, saj življenjski slog matere v času nosečnosti bistveno vpliva na razvoj ploda. Tako plod, ki je bil izpostavljen cigaretnemu dimu, alkoholu, pomanjkanju ustreznih hranil in materinem stresu v prenatalnem obdobju, kaže izrazite spremembe na možganih, ki se kasneje lahko izražajo kot vedenjske težave, z zmanjšanim inteligenčnim kvocientom, težave z učenjem in hiperaktivno motnjo. V nalogi je opisano delovanje določenih genov, ki vplivajo na kriminalno vedenje. Veliko vlogo pri izražanju genov, ki so odgovorni za kriminalno vedenje, nosi okolje v zgodnjem otroštvu. Zanemarjanje, revščina, nasilje in drugi neprimerni dejavniki v zgodnjem otroštvu vodijo v spremembe pri transkripciji genov, ki se kažejo kot odstopanje normalnih vrednosti pri prenosu živčnih prenašalcev. Genetska podlaga v povezavi z neprimernim zgodnjim življenjskim okoljem vpliva na pojav kriminalnega vedenja.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminalno vedenje, možgani, genetika, prenatalno obdobje, vpliv
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 35; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (611,57 KB)

2.
Zloraba alkohola kot sprožilec nasilja v družini
Andreja Tratnjek, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska delo razkriva povezavo med alkoholizmom in nasiljem v družini, ki sta v sodobni družbi globalen problem. Alkoholizem je družbeni problem, ki vpliva na celotno družbeno skupnost. Količina vnosa zaužitega alkohola vpliva na vsakega posameznika drugače, v nekaterih vzbudi pozitivna čustva, pri drugih negativna čustva. Alkohol je tako najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj nasilja v družini, ki se kaže v različnih oblikah: psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Nasilje v družini ni enkraten dogodek, ampak je dinamičen proces. V Sloveniji naj bi bila vsaka četrta oseba žrtev nasilja v družini, vendar se podatki iz leta v leto nižajo. Nasilje v družini je posledica zlorabe družbene moči močnejšega člana v družini nad šibkejšim članom. Najpogosteje so žrtve matere in otroci, storilec pa moški član družine. Raziskava, ki sem jo izvedla v okviru diplomske naloge, razkriva, da velika večina (96%) anketiranih priznava povezavo med zlorabo alkohola in nasilja v družini. Povezava med alkoholom in nasiljem v družini so potrdile tudi raziskave iz tujine, vendar si niso enotne. Nekateri raziskovalci zagovarjajo biološke vidike razvoja nasilja v družini spet drugi sociološke. Agresivnost in posledično nasilje v družini sta najpogostejši posledici alkoholizma. Na razvoj agresivnega vedenja vplivajo številni dejavniki, med katere spadata tako posameznikove osebnostne značilnosti kot zloraba alkohola. Alkoholizem je v moderni družbi socialno-ekonomski problem, zato si pred njim ne moremo zatiskati oči. V Sloveniji delujejo številne nevladne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja v družini in tudi ozaveščajo širšo javnost o tem družbenem problemu.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, alkoholizem, nasilje, žrtve in storilec, posledice nasilja
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 226; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (822,35 KB)

3.
Psihološka podpora v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - primerjava poklicnih in prostovoljnih gasilcev
Teja Jazbinšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podana raziskava o psihološki podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Psihološka podpora je pomembna za vse žrtve, za bližnje žrtve, za očividce in predvsem reševalce. Vedno bolj se vpeljuje v sistem reševanja tako pri nas kot v tujini. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje gasilk in gasilcev o uvajanju psihosocialne podpore in zaupnikov. S tem namenom je bilo anketiranih 25 gasilcev poklicne Gasilske brigade Ljubljana in 25 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poleg tega sta bila opravljena še dva intervjuja, eden s poklicnim in drugi s prostovoljnim gasilcem. Izsledki raziskave so pokazali, da se večina gasilcev z leti spopada z zelo različnimi stresnimi situacijami. Od posameznika je odvisno, kako bo situacijo predelal, večini pa pomaga skupinski pogovor o intervenciji. Izkušnje naredijo svoje, starejšim gasilcem določene situacije ne predstavljajo stresne situacije, istočasno pa mlajši gasilci oziroma začetniki te štejejo med bolj stresne. Povzamemo lahko, da za večino gasilcev najbolj stresno situacijo predstavlja reševanje svojcev ali otrok.
Ključne besede: diplomske naloge, psihosocialna pomoč, prostovoljni gasilci, poklicni gasilci, stres, travmatičen dogodek
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (824,41 KB)

4.
Primerjava množičnih in serijskih morilcev
Biljana Marković, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski in množični umori spremljajo človeštvo od začetka. Ti so se dogajali že v preteklosti, vendar takrat niso dosegli takšne medijske odmevnosti kot danes. Storilci serijskih ali množičnih umorov so postali zanimivi za medije, saj so bila njihova dejanja nevsakdanja in zato zanimiva za javnost. Če primerjamo novo celino s staro, Ameriko z Evropo, ugotovimo, da je množičnih in serijskih umorov veliko več v Ameriki, seveda pa imamo tudi v Evropi primere množičnih umorov in serijskih. Nekateri med njimi so bila tudi medijsko zelo izpostavljeni, drugi nekoliko manj. Serijski in množični umor spadata med večkratne umore, saj storilci umorijo več oseb hkrati. Treba pa je poudariti, da kriminologija loči med tema dvema pojmoma. Serijski umor je niz več umorov, ki ga storilci storijo v daljšem časovnem obdobju, to lahko traja nekaj dni, mesecev ali več let. Množični umori pa so niz umorov, pri katerih je umorjenih več ljudi hkrati v razmiku nekaj ur. V diplomski nalogi sem se osredotočila na serijske in množične morilce. Predstavljene so definicije obeh skupin morilcev, osebnostne značilnosti obeh, ter tipologija serijskih in množičnih morilcev. V nadaljevanju sem opisala motive za dejanja serijskih in množičnih morilcev in na podlagi primerov poskušala ugotoviti, kako serijski in množični morilci izbirajo svoje žrtve. Za konec sem podala nekaj primerov obeh skupin morilcev. S pregledom literature sem poskušala ugotoviti, kateri so dejavniki, ki so vplivali na morilce, da so se odločili moriti. Skušala sem ugotoviti, kaj je posameznika napeljalo k umoru so imeli težavno otroštvo, težave z duševnim zdravjem ali so na njihova dejanja vplivali drugi dejavniki.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilec, množični morilec, umor
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 228; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (302,88 KB)

5.
Stres kot najvišja policijska ovira
Tihomir Knežić, 2020, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom prikazujemo pojem stresa v policiji skozi nekaj različnih področij. Predvsem so prikazani policijski stresorji, ki so razdeljeni v kategorije: stresorji v zvezi z naravo dela, medsebojni stresorji, organizacijski stresorji in družinski stresorji. Zatem so opisane posledice stresov, ki so jih doživeli policisti, ki so prav tako razdeljene v štiri kategorije: fizične, psihične, socialne in organizacijske. Pokazano je, da stres zelo negativno vpliva na psihično in fizično zdravje policistov, na njihovo socialno življenje, s čimer je zelo oškodovana tudi organizacija, v kateri je policist zaposlen. Na žalost se določeni policisti s stresom soočajo z napačnimi mehanizmi, kot so zloraba alkohola, emocionalno oddaljevanje od družine, disociacija ipd. V stanju umika čutenj ali njihove poplave se vklopi primitivni del možganov, kjer primanjkuje sposobnosti za reševanje težav in uvida v pomene ter razlage, ki so pripeljali do situacije. V takšnem stanju se človek ni zmožen braniti ali uveljaviti oz. izbrati sebi koristno dejanje. Čeprav so mehanizmi soočanja povezani s stabilnimi osebnostnimi karakteristikami, na njih seveda delujejo tudi okolijske variable, kot je vzgoja. Se pravi, da je mogoče uporabljati in se učiti pravilnih oz. adaptivnih mehanizmov soočanja in na tak način preprečiti mnoge slabe posledice stresa, kar je v policijski stroki zelo pomembno. Narava dela policiste uvršča v rizično skupino v smislu pogostejše izpostavljenosti stresorjem in negativnim zdravstvenim posledicam, zaradi česar je neobhodno policiste pripraviti na prihajajoče situacije, kar je možno z edukacijo oz. poučevanjem o pravilnih mehanizmih soočanja ipd. Zelo pomembno je tudi izvajanje psiholoških tretmajev pri policistih, ki so zboleli in imajo znatne psihične in fizične tegobe kot posledice poslovnih stresorjev. Diplomsko delo obravnava oblike in vzroke stresa v policiji s poudarkom na stres kriminalistov, ki se ukvarjajo s področjem zatiranja organizirane kriminalitete. Izvedena je bila anketa med kriminalisti oddelkov za organizirano kriminaliteto na več policijskih upravah v Sloveniji. Prav tako smo za ponazoritev stiske, s katero je lahko soočen policist med rednim delom, izvedli intervju s policistom, ki je bil prisiljen uporabiti strelno orožje zoper storilca kaznivega dejanja. Ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi predhodno izvedenih analiz pridobljenih podatkov in študij teoretičnih vidikov stresa v policiji, kjer smo podatke sicer črpali iz svetovne strokovne in znanstvene literature, pa so, da so slovenski policisti slabo pripravljeni za preprečevanje in obvladovanje stresa v službi. Ugotovili smo tudi, da je po oceni policistov stres zaradi dogodkov, povezanih s službo (organizacijski stresorji), dokaj pogost in ga policisti najpogosteje izpostavljajo kot vzrok svojih notranjih stisk in težav.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, stres, izgorelost, mehanizmi soočanja
Objavljeno: 09.07.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (334,06 KB)

6.
Odnos do spolnih zlorab otrok v Sloveniji
Sabrina Tomažič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava spolne zlorabe otrok v Sloveniji, zakonsko ureditev, predstavitev in naloge državnih organov, odgovornih za obravnavo, preiskovanje in pregon spolnih zlorab otrok ter naloge in oblike pomoči nevladnih organizacij, ki s svojim delom pomagajo državnim ustanovam pri zagotavljanju pomoči žrtvam zlorab in nudenju strokovnih izobraževanj. V Sloveniji so žrtve spolnih napadov najpogosteje deklice, storilci so v večini moškega spola, različnih starostnih skupin, od 18. do 64. leta in moški nad 64. letom starosti. Največ spolnih zlorab je storjenih v družinskem krogu, med katerimi so storilci večinoma očetje, očimi, strici in dedki. V Sloveniji se odnos do obravnavanja spolnih zlorab otrok spreminja na boljše. Podatki o kriminaliteti so za večino državnih institucij javni in objavljeni na spletu, prav tako so le- te pripravljene sodelovati in nuditi pomoč za študijske zadeve. Tudi pri nevladnih organizacijah je opazen pozitiven odnos do obravnave spolnih zlorab otrok, saj je z njihovim porastom vedno več pozornosti posvečene zlorabljenim otrokom, prav tako organizacije nudijo pomoč žrtvam zlorab. Slovenija želi slediti evropskemu modelu iskanja rešitev, zaradi česar je v nastanku Berghaus model, ustanovljeno je bilo tudi društvu za očete, ki so bili po krivem obtoženi spolne zlorabe otroka.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, zakonska opredelitev, preiskovanje, odkrivanje, pomoč žrtvam, institucije, policija, centri za socialno delo, nevladne organizacije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 370; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

7.
Psihološki učinki onesnaženega okolja
Igor Areh, Peter Umek, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Življenje v onesnaženem okolju ima vrsto negativnih učinkov na duševno zdravje. Kljub temu, da je ta problematika dobro raziskana, je pogosto prezrta, saj posvečamo več pozornosti negativnim posledicam, ki jih imajo strupene oz. okolju škodljive snovi na telesno zdravje. V prispevku so predstavljene duševne posledice bivanja v onesnaženem okolju. Metode: Zbran in pregledan je del ključnih člankov in knjig s področja okoljske psihologije, ki so bile napisane v zadnjih 40 letih. Gre za študijo o vplivih onesnaženja na človekovo vedenje, čustvovanje, motivacijo, mišljenje, odločanje ter splošno počutje. Ugotovitve: Stik ali izpostavljenost strupenim snovem sproži pojav različnih duševnih simptomov. Najpogosteje se pojavijo strah, anksioznost, depresivnost, občutki nemoči, negotovost, osebna ali spoznavna neučinkovitost, izogibanje gibanju v naravi, nestrpnost, agresivnost in nezaupanje do uradnih inštitucij. Pojavljajo se tudi nekateri drugi simptomi, ki jih pri daljšem bivanju v onesnaženem okolju izzove kronični stres, pri krajši, a intenzivni izpostavljenosti pa akutni stres. Stres zaradi bivanja v onesnaženem okolju povzroča tudi slabljenje imunskega sistema, zaradi česar so ljudje še bolj zdravstveno in psihološko ogroženi, kot bi bili, če bi upoštevali zgolj vpliv strupenih snovi. Omejitve raziskave: Omejen pregled raziskav o psihičnih učinkih onesnaženja ne dovoljuje posploševanja. Gre za pilotsko študijo, ki je priprava za izvedbo raziskave v Sloveniji. Praktična uporabnost: V prispevku so zbrana glavna spoznanja o psihičnih posledicah bivanja v onesnaženem okolju. Ugotovitve so koristne za načrtovanje preventivnih in kurativnih ukrepov, bodisi z vidika psihološke pomoči prizadetim osebam, bodisi z vidika države pri načrtovanju in gradnji novih odlagališč odpadkov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja strnjeno predstavitev raziskovalnih spoznanj, ki bo uporabljena pri postavitvi hipotez in interpretaciji raziskovalnih ugotovitev v raziskavi, ki je v pripravi.
Ključne besede: onesnaženost okolja, strupeni odpadki, odlagališča odpadkov, okolje, duševne posledice, stres
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 311; Prenosov: 30
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Stresnost sodniškega dela
Peter Umek, Bojan Dobovšek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Delo na sodišču je nedvomno stresno in sodniški poklic sodi med stresno bolj ogrožene poklice. Sodniki in drugi zaposleni v pravosodju doživljajo strese tako kot v drugih poklicih, nekateri vzroki stresa (stresorji) pa so posebni, povezani z naravo dela. Med primarne stresorje sodniškega dela prištevamo osamljenost oziroma socialno izoliranost sodnikov, občutke ogroženosti, zaskrbljenost za lastno varnost in varnost družine, preobremenjenost z delom in intelektualno zahtevnost, poleg tega pa tudi spremembe zakonodaje, pritiske politike, medijev in javnosti, dolgotrajne sodne procese ipd. Med sekundarne stresorje pa uvrščamo predvsem nenehno soočanje s tragedijami strank v sodnem procesu. Stalna prisotnost navedenih stresorjev lahko privede do različnih nezaželenih sprememb na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju, pa tudi do izgorelosti. Vse te navedene težave lahko vplivajo na kakovost dela sodnikov in povzročajo tudi resne zdravstvene težave. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere dejavnike dela sodniki doživljajo kot stresne in katere težave na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju najbolj pogosto doživljajo. Metodologija: Na osnovi raziskav o stresnosti sodniškega dela, ki so bile narejene v tujini, smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, kaj civilni sodniki naših sodišč pri svojem delu doživljajo kot stresno in katere težave pripisujejo izpostavljenosti delovnim stresorjem. Vprašalnik smo s pomočjo turning pointa uporabili pri predavanju o stresnosti sodniškega dela v okviru sodniške šole, ki je v spomladanskih mesecih potekala na Čatežu ob Savi. Tako smo pridobili odgovore od 150 civilnih sodnic in sodnikov. Ugotovitve: Sodnice in sodniki so menili, da je sodniški poklic stresen in kot najbolj stresne so navajali zunanje vplive na njihovo delo, manj stresne pa doživljajo situacije, ki so neposredno povezane s pripravo in vodenjem obravnav. Kot najbolj pogoste pa so navajali težave s čustvenega in telesnega področja (vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, motnje spanja in glavobole). Omejitve/uporabnost raziskave: V raziskavo so bili vključeni samo sodniki in sodnice, ki so se udeležili sodniške šole. Vzorec je sicer dovolj velik, nismo pa ugotavljali njegove reprezentativnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo narejene raziskave o stresnosti sodniškega dela. Rezultati bodo nedvomno uporabni za vodstva sodišč in Sodniško društvo pri načrtovanju preventivnih ukrepov in načrtovanju psihosocialne pomoči sodnikom in sodnicam.
Ključne besede: sodišče, stres, stresorji, posledice, psihosocialna pomoč
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Safety issues in psychiatric settings
Tinkara Pavšič Mrevlje, Peter Umek, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of the paper is to establish if mental health workers (nurses, doctors, clinical psychologists) in Slovene psychiatric settings perceive their work as potentially dangerous and which factors contribute mostly to these mindsets. On the basis of gained data recommendations for safety improvement are suggested. Design/Methods/Approach: Review of three studies conducted in different psychiatric settings in Slovenia. Findings: Just a few mental health workers perceive their work as dangerous. Among those that are most frequently victims of violent behaviour are male and female nurses, especially under circumstances of involuntary admission, involuntary pharmacological treatment and when special security measures are applied. Participants think that workers would need more self defence trainings, additional competent medical staff (foremost male nurses), communication trainings and better cooperation in their working teams. Moreover, those hurt in such incidents should get more systematic help. Sometimes security personnel also intervene, however, they are not qualified for such interventions and special trainings should be provided. Research limitations/implications: Our findings have a limited value because the studies have been performed in the course of different years, different questionnaires were applied and participants also differed (their profession, working tasks, demographic data etc.). Practical implications: Our findings can be used by psychiatric hospital management to plan trainings for mental health workers and organize them according to personnel’s necessities. Results also imply the necessity to train security personnel. Originality/Value: In the past merely analyses of incident reports were made on this topic. However, this paper sheds some light on perceptions and experiences of mental health workers directly exposed to patients’ violent behaviour.
Ključne besede: psychiatric setting, violent behaviour, mental health workers, safety, security personn
Objavljeno: 11.05.2020; Ogledov: 235; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (504,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Psihološki profil francoskih teroristov - analiza primera Charlie Hebdo
Matej Hrovat, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o terorizmu, profiliranju teroristov in napadu na francoski satirični časnik Charlie Hebdo. V začetku je pojasnjeno, kaj je terorizem, kdo so teroristi in kateri dejavniki so tisti, ki na njih vplivajo tako močno, da se odločijo to postati. Terorizem je verjetno star skoraj toliko kot človeštvo. A začetek boja proti terorizmu in njegovega razumevanja, proučevanja lahko postavimo v leto 2001. Takrat se je zgodil napad na WTC in Pentagon, ki je dodobra spremenil svet. Prvi del diplomskega dela opisuje zgodovino terorizma, kaj je terorizem, kdo so teroristi in opredelitve le-teh. Drugi del diplomskega dela govori o psihološkem profilu teroristov, njihovem nastanku, osebnostnih značilnostih, razlogih, zaradi katerih so se odločili postati teroristi, vplivu vere na njih in novačenju. Beseda teče tudi o profiliranju, njegovi zgodovini in vrsti. V zadnjem delu pa je analiziran napad na časnik Charlie Hebdo. Zaključni del diplomskega dela pojasni, ali je mogoče na podlagi profila podobnih primerov identificirati osebe, ki so zmožne izvesti podobne napade.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, Charlie Hebdo, zapori, religija, profiliranje, teroristov profil
Objavljeno: 28.02.2020; Ogledov: 370; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (569,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici