1. |
2. Jezik ob meji in na mejiMarija Bajzek Lukač, 2025 Opis: Znanstvena monografija Jezik ob meji in na meji predstavlja sociolingvistični pogled na prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, leksikografijo in jezikovno krajino Porabja. Knjiga je razdeljena na tri poglavja: (1) Jezik ob meji, (2) Jezik v slovarjih in (3) Jezik na meji. V prvem poglavju je prikazan razvoj prekmurskega knjižnega jezika od začetkov evangeličanskega slovstva in razvoja katoliške pismenosti do nastanka Pavlove slovnice prekmurskega slovenskega jezika. V drugem poglavju so zbrani prispevki o leksikografiji, o slovarju govora Gornjega Senika, velikem madžarsko‑slovenskem slovarju in o slovenskih zemljepisnih poimenovanjih v Porabju ter širši okolici. Tretje poglavje prinaša sociolingvistične razprave o jezikovnem načrtovanju, jezikovni krajini in stanju materinščine (prek‑ mursko narečje, porabski govor) v Porabju. Osrednje spoznanje monografije Jezik ob meji in na meji je, da se je slovenski jezik ob Rabi do začetka 20. stoletja razvijal skupaj in sočasno s prekmurščino. Ustvarjalci tega območja so pomembno prispevali k razvoju in ohranjanju prekmurščine. Porabščina je danes jezik sporazumevanja med starejšimi govorci, zato potrebuje več pozornosti in strokovne podpore, če želimo, da bo ostala vitalna in obstala v prostoru ob Rabi.
Ključne besede: prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, gornjeseniški govor, jezikovna krajina, jezikovno načrtovanje, narečni slovarji, veliki madžarsko‑slovenski slovar
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (6,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. 50 let Univerze v Mariboru : pol stoletja znanja in raziskovanja2025, zbornik Opis: Znanstvena monografija, ki je nastala ob pomembnem jubileju Univerze v Mariboru, predstavlja različne vidike njenega ustanavljanja, organiziranja in razvoja ter tako celostno oriše polstoletno pot druge največje slovenske univerze. Preplet odločilnih preteklih dogodkov, pomenljivih razmer sedanjega časa in optimističen pogled v prihodnost se smiselno zaokrožajo v enajstih poglavjih. Podrobneje je osvetljeno obdobje prizadevanj za ustanovitev univerze, ob tem pa so predstavljene tudi pravne podlage za njen obstoj in organiziranost. Obravnavan je prostorski razvoj Univerze v Mariboru v kontekstu družbenih, političnih in urbanističnih dejavnikov. Izpostavljen je kadrovski razvoj in trendi gibanja zaposlenih po posameznih obdobjih. Predstavljena je izobraževalna dejavnost ter širok nabor študijskih programov, ki se izvajajo skladno s potrebami okolja. Analizirana so znanstvena področja in raziskovalne dejavnosti, preverjena je znanstvena učinkovitost in konkurenčnost Univerze v Mariboru, poudarjena je tudi tradicija na umetniškem področju. Monografija se nadalje posveča študentom in njihovi aktivni vlogi v univerzitetnem okolju. Preučuje vidike sodelovanja Univerze v Mariboru v mednarodnem prostoru in izpostavlja krepitev internacionalizacije. Raziskan je trajnostni razvoj Univerze v Mariboru v sklopu prizadevanj za dolgoročno konkurenčnost, podan pa je tudi razvojni pogled na nivoju evropske integracije, vseživljenjskega učenja, digitalizacije in zelenega prehoda. Monografija z vsem navedenim predstavlja pomemben uvid v petdesetletni obstoj Univerze v Mariboru in nudi dragocene podatke o njeni rasti, prodornosti in uveljavitvi v širšem akademskem prostoru.
Ključne besede: ustanovitev univerze, razvoj univerze, visokošolsko izobraževanje, znanstvenoraziskovalna dejavnost, internacionalizacija, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (19,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Izbrani frazemi v slovenščini in njihovi (ne)sistemski ustrezniki v hrvaščiniNatalija Ulčnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek na izbranih primerih frazemov v slovenščini, ki jih najdemo v frazeološki zbirki FRIDA v učnem e-okolju Slovenščina na dlani, obravnava iskanje njihovih (ne)sistemskih ustreznikov v hrvaščini, in sicer ob podpori korpusnega pristopa. Posebej so izpostavljene frazeološke enote, pri katerih je bilo na podlagi iskanja v hrvaških spletnih leksikografskih virih (slovarjih in frazeoloških bazah) težje najti njihove sistemske ustreznike. Prav zaradi tega je bilo dodatno uporabljeno iskanje v vzporednem korpusu s pomočjo orodja Sketch Engine, ki vključuje možnost iskanja za izbrani jezikovni par (OpenSubtitles 2018 parallel – Slovenian). S tem pristopom smo želeli odkriti prevodne možnosti in iz njih izluščiti morebitno rabo sistemskih (frazeoloških) ustreznikov, ki bi sicer lahko ostali spregledani, ob tem pa tudi dodatno preveriti aktualnost in ustreznost predhodno najdenih hrvaških ustreznikov.
Ključne besede: slovenščina, hrvaščina, frazeologija, vzporedni korpus, učno e-okolje, Slovenščin na dlani
Objavljeno v DKUM: 26.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (508,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Slavistična prepletanja 62025, znanstvena monografija Opis: Monografija prinaša devet prispevkov, vezanih na raziskave slovanskih jezikov in književnosti. V prvem sklopu je predstavljena literarna ustvarjalnost mlajših slovenskih pisateljic, nadalje so izpostavljene značilnosti in problematika južnoslovanske medliterarne recepcije v sodobnem času, analizirana pa je tudi znana pesnitev Juri Muri po Sloveniji, ki jo lahko interpretiramo kot vodnik po kulturni dediščini. Drugi sklop odpirajo trije frazeološki prispevki, v katerih je spregovorjeno o živalih v primerjalnih frazemih v slovenščini, hrvaščini, makedonščini in ruščini, o bogastvu in revščini v slovenščini in ukrajinščini ter o slovensko-hrvaških frazeoloških ustreznikih. Sledi raziskava izbranih vidikov predsedniških slavnostnih govorov in inavguracijskega govora, analiza oblikoslovnih napak makedonskih govorcev in govork pri učenju slovenščine ter prikaz ekskurzije kot učne metode za usvajanje slovenščine, zlasti kot drugega in tujega jezika.
Ključne besede: slavistika, slovanski jeziki, slovanske književnosti, interdisciplinarne raziskave, slovanski jeziki kot drugi in tuji jeziki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (9,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Poglavja o različicah slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Marko Jesenšek: Poglavja o različicah slovenskega jezika je dvanajsta samostojna knjiga vrhunskega, danes nedvomno najboljšega poznavalca zgodovine slovenskega knjižnega jezika in njegovih pokrajinskih različic. Gre za knjigo razprav in člankov o dvojničnem razvoju slovenskega jezika. Obsega osemnajst poglavij v petih razdelkih: (1) Slovenske knjižne različice in poenotenje knjižne norme, (2) Kranjski knjižni jezik, (3) Prekmurski knjižni jezik, (4) Vzhodnoštajerska pokrajinska knjižna različica in (5) Enotni slovenski knjižni jezik. Osredinja se na vprašanje normativnosti in narečnosti slovenskega jezika, ki je imel do sredine 19. stoletja dve knjižni različici. Glavno znanstveno spoznanje monografije je, da se je knjižna prekmurščina oblikovala na enak način kot knjižna kranjščina, in sicer kot stranski dosežek slovenskega protestantizma.
Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, različice slovenskega jezika, kranjski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (23,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Imenitnost slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024, znanstvena monografija Opis: Knjiga Imenitnost slovenskega jezika v prvem razdelku predstavlja moj pogled na pretirano udinjanje dela slovenske visokošolske srenje globalni kapitalski eliti, ki usmerja slovensko visoko šolstvo na stranpota slovenstva. Dokazujem zmoto, da se mora slovenščina v univerzitetnih predavalnicah na Slovenskem in v znanstvenih objavah slovenskih profesorjev zamenjati z angleščino. Premislek o (ne)potrebnosti slovenskega (učnega) jezika prinaša jasen zaključek, da slovenskemu (učnemu) jeziku ne smemo odvzeti imenitnosti zaradi tujščine (=angleščine). V Sloveniji je doma slovenščina, brez nje v Sloveniji ne bo šlo, zato je potrebno razumeti, da tudi na slovenskih univerzah ne gre brez slovenščine. Finančnih težav slovenskega visokega šolstva ne smemo reševati z razprodajo slovenskega učnega jezika in prelaganjem odgovornosti za nespametno anglizacijo slovenskih univerz na ramena t. i. »internacionalizacije«. V drugem razdelku knjige prikazujem odnos mojih profesorjev in vzornikov (Martina Orožen, Zinka Zorko, Jože Toporišič, Jožef Smej) do slovenskega jezika in vsega, kar določa pošteno znanstveno in raziskovalno delo ter odgovornost do slovenstva.
Ključne besede: slovenski jezik, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, 15. člen Zakona o visokem šolstvu, učni jezik, anglizacija slovenskega visokega šolstva
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (12,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Zastopanost zgodovine (slovenskega) jezika v gimnazijskem učnem načrtu in učbeniškem gradivu za slovenščino : magistrsko deloSergeja Sever, 2024, magistrsko delo Opis: Splošni pregled učbeniškega gradiva za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole nakazuje, da je obravnavi zgodovine jezika, ki je pomembna tudi za dobro razumevanje sodobnega jezikovnega stanja, posvečene malo pozornosti. V magistrskem delu je navedeno preverjeno. Najprej je podan kratek teoretični pregled zgodovine slovenskega jezika, sledita analiza in primerjava učnega načrta za slovenščino za gimnazije ter izbranega učbeniškega gradiva (Na pragu besedila 1–4 in Slovenščina 1–3, Moč jezika), zlasti z vidika zastopanosti in načina obravnave jezikovnozgodovinskih tem. Ugotovljeno je, da aktualni učni načrt za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole vsebuje večinoma splošno zastavljene procesnorazvojne cilje in vsebinske sklope za jezikovni pouk, ki se navezujejo na zgodovino (slovenskega) jezika, kar učbeniška gradiva hitro dosežejo. Analiza kaže, da oba izbrana kompleta učbeniških gradiv teoretične vsebine zgodovine (slovenskega) jezika podajata v kronološkem zaporedju, da jih predstavljata sistematično in nazorno ter da so te vsebine največkrat obravnavane neposredno (redkeje posredno ob obravnavi slovničnih tem). Gradivo Slovenščina 1–3, Moč jezika je ob tem vsebinsko aktualnejše, bolj približano današnjemu času in digitalizirani družbi, bolj usklajeno z najnovejšimi spoznanji stroke, vključuje podrobnejše ter bolj poglobljene strokovne razlage zgodovine (slovenskega) jezika ter dijake in dijakinje nagovarja tudi z odlomki iz stripov. Izkaže se, da je zgodovina slovenskega jezika v tem gradivu predstavljena premišljeno in s posebnim ozirom na njen pomen v okviru pouka slovenščine.
Ključne besede: slovenščina, gimnazija, zgodovina jezika, učbenik, delovni zvezek
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,54 MB) |
9. Pleteršnikova dediščina : ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika2024, revija Opis: Urednik Marko Jesenšek je pripravil vrhunsko znanstveno delo s področja slovenskega slovaropisja. V monografiji, ki ima 20 samostojnih poglavij, so predstavljeni najnovejši dosežki na področju eSSKJ-a, Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, Sprotnega slovarja slovenskega jezika, Rastočega besednjaka SLA, Slovarja slovenskega taroka, jezikovne terminologije v Pleteršnikovem slovarju in njegove makronske dediščine, analize Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen in številnih drugih pomembnih ozko slovaropisnih vprašanj s področja sinhronije in diahronije. Pri pisanju so sodelovali najbolj aktivni slovenski jezikoslovci, ki se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ZRC SAZU, na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ukvarjajo s slovenskim slovaropisjem ter življenjem in delom Maksa Pleteršnika.
Znanstvena monografija Pleteršnikova dediščina je nastala ob stoletnici smrti znamenitega slovaropisca Maksa Pleteršnika (* 3. 12. 1840, Pišece, † 13. 9. 1923, Pišece). Gre za inovativno, aktualno in doslej najpopolnejše delo s področja slovaropisja, ki promovira slovensko jezikoslovno znanost in razširja vedenje o slovenski kulturni in jezikoslovni dediščini.
Ključne besede: Maks Pleteršnik, slovenski jezik, slovaropisje, slovarji, jezikovni viri in tehnologije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 23
Celotno besedilo (6,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Knjižnojezikovna obdobja po ToporišičuNatalija Ulčnik, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek se osredinja na periodizacijo razvoja slovenskega knjižnega jezika, predstavljeno v Toporišičevih delih, zlasti v Slovenski slovnici (1984, 2000), kjer najdemo avtorjevo delitev na sedem obdobij knjižnega jezika, od reformacijsko-protireformacijskega (1550-1615) do modernega obdobja (1900-). V prispevku so preverjena merila za ločevanje posameznih obdobij, izhajanje iz predhodnih periodizacijskih poskusov, avtorjev inovativni pristop k problematiki ter uveljavljenost njegove periodizacije v stroki. Toporišičeva delitev je ovrednotena tudi z ozirom na nove raziskovalne vidike ter na drugačna poimenovanja in drugačne časovne zamejitve.
Ključne besede: slovenščina, zgodovina slovenskega knjižnega jezika, slovenska slovnica
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 15
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
