1. |
2. Vpliv bolnišniškega staleža, invalidnosti in mnenja pooblaščenega zdravnika o delazmožnosti na odločanje delodajalca med procesom kadrovskega prestrukturiranja tipične delniške družbe : doktorska disertacijaAndrea Margan Čačić, 2016, doktorska disertacija Opis: Izhodišča. V času gospodarskega prestrukturiranja in krize je veliko delavcev odpuščenih ali premeščenih na nova delovna mesta. Na odločitev delodajalca, koga bo odpustil in koga premestil, lahko vpliva tudi zdravje delavca. Zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalci praviloma ne vedo, kako zdravi ali bolni so delavci, zato se pri védenju o tem lahko odločajo le na podlagi kazalnikov zdravja, ki so jim dostopni. Ti so: bolniški dopust, spričevalo pooblaščenega zdravnika in kategorija invalidnosti. Cilj raziskave je ugotoviti, kako objektivni kazalci zdravstvenega stanja delavcev, do katerih ima delodajalec dostop, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu kadrovskega prestrukturiranja podjetja (premeščanje/odpuščanje).
Metode. Značilno slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je v letu 2005 začelo kadrovsko prestrukturiranje, ki je vključevalo zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje na druga delovna mesta znotraj podjetja. Narejene so bile štiri vgnezdene študije primerov s kontrolami. Izhodiščno opazovano populacijo predstavlja 885 delavcev, ki so bili na dan 1. 1. 2005 vsaj eno leto zaposleni za nedoločen čas v opazovani tipični delniški družbi. Kot primera sta bili opredeljeni dve skupini delavcev: delavci, ki jih je delodajalec v opazovanem obdobju premestil na drugo delovno mesto, in delavci, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Kontrola so bili delavci iz preostale kohorte, usklajeni po socialnem statusu, spolu in starosti.
Rezultati. Rezultati kažejo, da na odločitev delodajalca o izbiri delavcev najbolj vplivata kategorija invalidnosti in dolgotrajni bolniški dopust. Delovni invalidi in delavci, ki so bili na bolniškem dopustu ≥ 30 dni, imajo manj možnosti, da bodo premeščeni na novo delovno mesto, in več, da bodo odpuščeni. Multivariatna analiza je pokazala, da se obeti za prenehanje delovnega razmerja povečajo v prisotnosti dveh dejavnikov tveganja (bolniški dopust ≥ 30 dni in omejitev zmožnosti za delo).
Zaključek. V raziskavi smo dokazali, da kazalniki zdravja, do katerih ima dostop delodajalec, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu prestrukturiranja podjetja, kar kaže na direktno obliko zdravstvene selekcije.
Ključne besede: delniške družbe, prestrukturiranje, delavci, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, zdravstveno stanje, kazalniki, bolniški stalež, invalidnost, delovna sposobnost, disertacije
Objavljeno v DKUM: 28.11.2016; Ogledov: 2057; Prenosov: 245
 Celotno besedilo (2,36 MB) |
3. POMEN ZDRAVSTVENE NEGE V REHABILITACIJSKEM POSTOPKU STAROSTNIKOV PO OPERACIJI KOLKAKatjuša Boltar, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Pri starejših ljudeh postajajo poškodbe in s tem operacije vse pogostejše saj se prebivalstvo stara. Obraba kolka (artroza ) pomembno znižuje kakovost življenja in samostojnost v dnevnih aktivnostih, omejuje socialne stike in povečuje potreben obseg nadzora in pomoči s strani skrbnikov. Artroza kolka lahko nastane bodisi iz neznanega vzroka (idiopatska artroza) ali kot posledica predhodnega obolenja ali poškodbe.
Vloge in naloge medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege pri pacientih so različne in se spreminjajo, prepletajo ter prilagajajo glede na potrebe pacienta.
Pacienti in svojci v času zdravljenja in rehabilitacije pričakujejo medicinsko obravnavo ter kakovostno zdravstveno nego. Izrednega pomena je tudi rehabilitacija pacienta, saj različni rehabilitacujski postopki pomagajo ohranjati pacientove sposobnosti.
Namen diplomskega dela je predstaviti operacijo kolka pri starostnikih in prikazati pomen kakovostne zdravstvene nege ter pomembno vlogo medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege. Prikazati tudi pomen motiviranosti rehabilitacijske obravnave pacienta po operaciji kolka in njegovo celostno obravnavo za vzpostavljanje samostojnosti. Metode dela: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivno-opisna metoda dela. V empiričnem delu pa kvantitativna metoda raziskovanja s prospektivno analizo, v katero smo vključili bolnike po operaciji kolka.
Rezultati: Pri obravnavi pacientov po operaciji kolka je bilo ugotovljeno, da se je njihova kakovost življenja spremenila in da jih večina potrebuje pomoč druge osebe pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti oziroma potreb.
Diskusija in zaključek: Starostniki se morajo prilagoditi novemu načinu življenja in se odreči določenim aktivnostim, vendar pa kljub temu živijo kakovostno življenje. Starejši imajo pravico do kakovostnih storitev in aktivnosti, ki zagotavljajo prijazno, brezskrbno ter varno in srečno preživetje starosti.
Ključne besede: starostnik, artroza, totalna proteza kolka, zdravstvena nega, medicinska sestra, rehabilitacija.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2869; Prenosov: 303
Celotno besedilo (1,11 MB) |
4. Intra-rater reliability of using KT 2000 compuKT for measuring anterior tibial translationRenata Vauhnik, Zmago Turk, Iztok A. Pilih, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča. Meritve sprednjega premika golenice so pomemben del kliničnega pregleda kolenskega sklepa za oceno integritete sprednje križne vezi. Poškodba sprednje križne vezi je ena najpogostejših športnih poškodb s kratkotrajnimi in dolgotrajnimi posledicami in zato je pravilna in natančna ocena integritete sprednje križne vezi izrednega pomena. Ena izmed objektivnih metod za oceno integritete sprednje križne vezi je uporaba kolenskega artrometra. Artrometer meri relativno gibanje med dvema senzornima ploščama, pri čemer je ena stabilizirana na pogačici in druga na golenici. Namen raziskave je bil ugotoviti zanesljivost posameznika pri uporabi KT 2000 CompuKT kolenskega artrometra. Metode. V raziskavi je sodelovalo 14 zdravih preiskovancev, starih od 26-47 let (povprečje=34,5; SD=5.68). Antropometrične meritve preiskovancev so prikazane v razpredelnici1. Vsak od preiskovancev je pred pričetkom testiranja podpisal pristopno izjavo, v kateri so bili navedenicilji in postopek testiranja. Raziskava je bila odobrena s strani Medicinske etične komisije Univerze v Ljubljani in etične komisije Univerze v Londonu (King's College London). Meritve sprednjega premika golenice so bile opravljene na vsakem kolenu posebej, pri treh različnih silah, 20 lb, 25 lb in30 lb. Testiranje je potekalo po standardiziranem protokolu, kot je zapisanov navodilih proizvajalca KT artrometra. Meritve so bile ponovljene tri krat na vsakem kolenu. Med prvim in drugim testiranjem je bil en dan. Za statistično analizo so bila uporabljena povprečja treh meritev. Zanesljivost posameznika pri uporabi KT 2000 CompuKT je bila analizirana s pomočjo korelacijskega koeficienta v programu SPSS (SPSS for Windows 8). Rezultati. Korelavijski koeficient (ICC) za sprednji premik golenice je bil 0,83 in 0,88 pri sili 20 lb, 0,92 in 0,93 pri sili 25 lb ter 0,95 in 0,93 pri sili 30 lb za dwsno in levo koleno skupaj. Rezultati povprečnih vrednosti in rezultati korelacijskih koeficientov so prikazani v razpredelnicah 2, 3 in 4. Zaključki. Rezultati zanesljivostne študije so pokazali visoko zanesljivost pri uporabi KT 2000 CompuKT. KT artrometer je pogost kliničen instrument za oceno integritete sprednje križne vezi in tako je izrednega pomena zanesljivost rezultatov, pridobljenih s pomočjo KT artrometra. KT 2000 je računalniška nadgradnja artrometra KT 1000. Računalniški program omogoča takojšen grafičen prikaz krivulje odmikov golenice in takojšnjo računalniško obravnavo le-teh podatkov.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1614; Prenosov: 54
 Povezava na celotno besedilo |
5. NAJPOGOSTEJŠE TEKAŠKE POŠKODBE, NJIHOVA PREVENTIVA IN REHABILITACIJAInes Andonovska, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se v teoretičnem delu osredotočila na vrste mišic, sklepov in kosti ter na vrste poškodb, jih opredelila in opisala. Opredelila sem zunanje in notranje dejavnike, ki vplivajo na nastanek tekaških poškodb. Prav tako sem se osredotočila na najpogostejše tekaške poškodbe, zakaj prihaja do njih, kako jih lahko preprečimo oziroma zmanjšamo njihov nastanek. Da bi se možnosti za nastanek poškodb med samim tekom zmanjšale, je potrebno na tem delati že preventivno. Zaradi tega sem opredelila ter opisala tekaške preventive (ogrevanje, stretching, pravilna tehnika teka in pravilna tekaška obutev). Vsaki nastali poškodbi sledi rehabilitacija - zdravljenje. To je vzpostavitev funkcionalnega stanja, ki je čim bližje tistemu pred nastalo poškodbo. Opredelila in opisala sem različne metode zdravljenja - različne vrste fizikalnih terapij.
V zadnjem, empiričnem delu, je bil moj namen oziroma cilj ugotoviti pogostost poškodb pri tekačih ter ugotoviti, do katerih poškodb prihaja najpogosteje. Prav tako me je zanimalo, če so tekači dovolj osveščeni o sami preventivi poškodb, ali si znajo nuditi samopomoč, kadar do poškodbe pride in kakšne metode zdravljenja poznajo. Zanimalo me je še, ali so morda tudi kakšne razlike med spoloma. Katera je moška in katera ženska najpogostejša poškodba ter ali se sprinterji pogosteje poškodujejo v primerjavi s srednje in dolgoprogaši. Raziskavo sem izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je prostovoljno in anonimno sodelovalo 60 tekačev, od tega 30 žensk in 30 moških. Pridobljene podatke sem obdelala s programom Excel in rezultate grafično ponazorila. Na podlagi pridobljenih rezultatov sem ugotovila, da je najpogostejša poškodba zvin gležnja (40%), sledijo ji boleča Ahilova tetiva (38%), vnetje pokostnice (35%), akutne mišične poškodbe (28%) ter plantarni fascilitis (18%). Večina tekačev meni, da so dovolj osveščeni o preventivi pred tekom (88%), prav tako menijo, da znajo nuditi samopomoč ob nastanku poškodbe (65%), vendar so premalo osveščeni o vrstah fizikalnih terapij. Sprinterji se poškodujejo pogosteje kot srednje in dolgoprogaši. Najpogostejše poškodbe pri teku so poškodbe spodnjih okončin. V diplomski nalogi so zajeti vsi bistveni podatki, za katere menim, da bodo v pomoč vsem tekačem, bodisi rekreativnim ali tistim, ki se s tekom ukvarjajo profesionalno.
Ključne besede: tek, tekaške poškodbe, preventiva, rehabilitacija, zdravljenje, R.I.C.E.
Objavljeno v DKUM: 02.03.2015; Ogledov: 2291; Prenosov: 774
Celotno besedilo (2,13 MB) |
6. Zadovoljstvo pacientov v revmatološki ambulantiSergeja Košir Jošt, 2013, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretičen del je namenjen teoretičnim izhodiščem raziskovalne naloge ter pomembnim slovenskim in mednarodnim dokumentom. V tem delu je predstavljen revmatoidni artritis, ki je kronična, vnetna revmatična bolezen. Opisana pa sta tudi kakovost v zdravstvu in zadovoljstvo pacientov, ki je eden od kazalcev kakovosti. Empirični del pa je namenjen ugotavljanju zadovoljstva bolnikov z revmatoidnim artritisom v Revmatološki ambulanti Kliničnega oddelka za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in primerjava z zadovoljstvom bolnikov z revmatoidnim artritisom v Revmatološki ambulanti v mestu Leeds v Veliki Britaniji. Prav tako v tem delu magistrske naloge ugotavljamo ali na zadovoljstvo bolnikov z revmatoidnim artritisom vpliva aktivnost bolezni (DAS28), funkcionalna motenost (PROMIS HAQ), trajanje bolezni in način zdravljenja bolezni.
Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi magistrske naloge smo uporabili metodo ankete in intervjuvanja, analizo in sintezo dobljenih podatkov ter primerjalno metodo. Kot instrument empiričnega dela raziskave smo uporabili raziskovalni vprašalnik. Anketirali smo prvih 100 zaporednih bolnikov z revmatoidnim artritisom, ki so obiskali revmatološko ambulanto v Ljubljani v obdobju od aprila do julija 2012.
Rezultati: Ugotovljena stopnja zadovoljstva bolnikov z revmatoidnim artritisom v Revmatološki ambulanti Kliničnega oddelka za revmatologijo, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter ugotovljena odvisnost njihovega zadovoljstva od aktivnosti bolezni (DAS28), funkcionalne motenosti (PROMIS HAQ), trajanja bolezni in načina zdravljenja bolezni.
Sklep: Zadovoljstvo bolnikov z revmatoidnim artritisom v revmatološki ambulanti v Ljubljani, Slovenija je večje od zadovoljstva bolnikov z revmatoidnim artritisom v revmatološki ambulanti v Leeds-u, Velika Britanija. Zadovoljstvo bolnikov z revmatoidnim artritisom je odvisno od aktivnosti bolezni (DAS28), od funkcionalne motenosti (PROMIS HAQ) in od načina zdravljena bolezni, ni pa odvisno od trajanja bolezni.
Ključne besede: bolnik, revmatoidni artritis, ambulanta, kakovost, zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 3208; Prenosov: 442
Celotno besedilo (761,47 KB) |
7. VLOGA DRUŽINE PRI ZDRAVILIŠKEM ZDRAVLJENJU OTROK IN MLADOSTNIKOVJasmina Bokan, 2013, diplomsko delo Opis: Pomembno vlogo pri zdraviliški obravnavi otrok in mladostnikov ima tudi družina, predvsem starši ali tisti, ki zanj skrbijo. Njihova podpora, pozitivna motivacija in čas, ki ga namenijo, so za otroka zelo pomembni. Aktivno sodelovanje svojcev temelji na poučenosti njegove bolezni, poteku in sodelovanju pri zdraviliškem zdravljenju. Z več informacijami bodo lažje nudili pomoč otroku v domačem okolju.
V diplomskem delu smo predstavili vlogo družine pri zdraviliškem zdravljenju otrok in mladostnikov, ki imajo potrjeno diagnozo cerebralno paralizo in prirojen izpah kolkov. Diplomsko delo se deli na teoretični del in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili rehabilitacijo otrok in mladostnikov z prirojenim izpahom kolka in cerebralno paralizo, vlogo družine in svojcev pri obravnavi zdraviliškega zdravljenja in sam potek zdravstvene nege. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem v kateri je sodelovalo 15 staršev otrok, ki so bili zaradi svojih otrok na zdraviliškem zdravljenju v Zdravilišču Term 3000 v Moravskih Toplicah. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, če so starši vključeni v proces zdraviliškega zdravljenja svojega otroka in ali starši menijo, da dobijo dovolj informacij v času otrokove rehabilitacije. Rezultati so pokazali, da se starši aktivno vključujejo v proces zdraviliškega zdravljenja, saj so mnenja, da potrebujejo dosti znanja in izkušenj na področju rehabilitacije. Več kot tri četrtine staršev meni, da so dobili dovolj informacij v času zdraviliškega zdravljenja. Staršem je potrebno že na začetku podati realne in jasne cilje in se z njimi temeljito pogovoriti.
Ključne besede: vloga družine, zdraviliško zdravljenje, rehabilitacija otrok in mladostnikov
Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 2150; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,05 MB) |
8. Kakovost življenja pacientov s kroničnim revmatskim obolenjemMojca Mlakar Pernat, 2012, specialistično delo Opis: Kronična revmatska obolenja v veliki meri vplivajo na z zdravjem povezano kakovost življenja. Cilj zdravljenja naj ne bi bil samo lajšanje simptomov in preprečevanje z boleznijo povezanih zapletov, temveč tudi izboljšanje kakovosti življenja. Kronična revmatska obolenja se izražajo z zelo pestro klinično sliko, ki se razlikuje od pacienta do pacienta, prav zato je s strani patronažne medicinske sestre potreben individualen in celosten pristop k pacientu, da mu omogočimo, da lahko dosega največjo možno raven kakovosti življenja. Namen specialističnega dela je predstaviti kakovost življenja pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem in vlogo patronažne medicinske sestre.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik PROMIS HAQ, s katerim smo pridobili samooceno opravilnih zmožnosti pacientov z revmatskim obolenjem. Anketirali smo 74 pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem iz območja Maribora. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in SPSS 20,0.
Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna gibljivost anketiranih pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem zmerna. Samooskrba pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem v domačem okolju je v povprečju 50 %, prav tako smo ugotovili, da je odvisnost anketiranih pacientov s kronično revmatsko boleznijo od pripomočkov in/ali druge osebe v povprečju 50 %. Čas trajanja kronične revmatske bolezni vpliva na kakovost življenja pacientov negativno v kar 74 %. Zelo nezadovoljnih je s svojo kakovostjo življenja le 30 % anketiranih pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem.
Sklep: Kroničnim revmatskim pacientom se je kakovost življenja po odkritju bolezni v 74 % obrnila na slabše, kar je pretresljiv podatek. Zelo pomembno je kronično revmatsko obolenje pravočasno prepoznati in zdraviti. Osnovna naloga patronažne sestre je edukacija pacienta in svojcev v smislu lajšanja bolečine, ohranjanju psihične in fizične kondicije, kar pa zagotavljanja čim višjo samooskrbo pacienta in kakovost življenja.
Ključne besede: revmatsko obolenje, kakovost življenja, pacient, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2012; Ogledov: 2794; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,14 MB) |
9. |
10. ANALIZA PREPREČEVANJA PADCEV HOSPITALIZIRANIH STAROSTNIKOV V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI Milena Novak, 2012, magistrsko delo/naloga Opis: Padec pacienta v bolnišnici je pokazatelj kakovosti zdravstvene oskrbe. Zdravstvena institucija, ki uvaja proces kakovosti in varnosti pri oskrbi pacienta, mora v program vključiti tudi preprečevanje padcev. Za vse, še posebej za starostnike je to pomemben aspekt njihovega zdravja. Nekateri ukrepi preprečevanja padcev so lahko enostavni, vendar ne veljajo za vse paciente enako in tudi ne zagotavljajo uspešnosti preprečevanja padcev v vseh primerih.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja z retrospektivno analizo podatkov. Na osnovi empirično zbranih podatkov smo podatke obdelali v programu SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, Hi2- test, Fischerjev test). Raziskovalni vzorec je zajemal 65 starostnikov, ki so bili hospitalizirani na psihoheriatričnem oddelku psihiatrične bolnišnice. Podatke smo pridobili s tehniko zbiranja iz informacijskega sistema bolnišnice in na osnovi vpeljane dokumentacije v programu preprečevanja padcev v bolnišnici.
Rezultati: V skladu z raziskavo o napovedni vrednosti obstoječe ocenjevalne lestvice o dejavnikih tveganja za padec starostnika lahko zaključimo, da ima sorazmerno dobro napovedno vrednost. Izvedene multifaktorske intervencije zdravstvene nege nimajo večjega vpliva na padce v programu preprečevanja padcev pri starostniku.
Sklep: Da se preventiva padcev lahko izvaja, je potrebno poiskati ogroţene starostnike. Vsebovati mora oceno medicinskih, funkcionalnih in okoljskih razlogov za padec starostnika in interdisciplinarni načrt oskrbe za zmanjšanje tveganja nastopa ponovnega padca in poškodb.
Ključne besede: starostnik, ocena dejavnikov tveganja za padec, preprečevanje padcev, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2012; Ogledov: 5107; Prenosov: 860
Celotno besedilo (1,72 MB) |
