| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vzroki in posledice padcev : (diplomsko delo)
Alenka Prah, 2008, diplomsko delo

Objavljeno: 27.11.2008; Ogledov: 4619; Prenosov: 941
.pdf Celotno besedilo (259,17 KB)

3.
Vloga medicinske sestre v spremljanju in analizi vadbe za starejše z zmanjšano mobilnostjo
Nena Voda, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri staranju se pospešuje nastanek mnogih bolezni, ki so povezane z upadanjem aktivnosti gibalnega sistema, pešanjem funkcije srca, ledvic ih jeter. Telesni in umski odziv na ustrezne dražljaje se upošasni. splošna mobilnost je področje, ki se s staranjem spreminja in gibalnem sistemu nastopajo obrabne spremembe, kot soosteoartritis, osteoporoza in degenerativne bolezni nasploh. V diplomskem delu smo predstavili pomen organizirane vadbe pri starejših z zmanjšano mobilnostjo (stanujočih v Domu upokojencev Ptuj) in želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima organizirana vadba na kakovost njihovega življenja. Vadeči so se vključili v vadbo zaradi zanimanja za novo aktivnost v njihovem domu, zaradi želje po aktivnejšem načinu življenja, ohranjanja telesne teže in izboljšanja zdravstvenega počutja nasploh. V raziskavi je sodelovalo 24 stanovalcev, od tega 12 takih, ki so se aktivno udeleževali organizirane vadbe na fitnes napravah, in 12 članov kontrolne skupine, vsi v starostnem razponu od 73 do 87 let. Rezultati raziskave so pokazali, da se je izboljšalo splošno počutje in razpoloženje v vadbo vključenih stanovalcev, do neke mere tudi gibalna sposobnost in ravnotežje. Neželeni simptomi, kot so: slabost, vrtoglavica, težave z dihanjem, razbijanje srca, bolečine v sklepih in mišicah so bili med vadbo redko prisotni. 8 vadečim se je po vadbi izboljšala gibljivost, 2 sta občutila izboljšanje ravnotežja. Vključeni v projekt so pridobili na moči in tudi koordinacija gibov je boljša, kot je bila pred vadbo. Dobljeni rezultati že na majhnem vzorcu potrjujejo, da organizirana vadba pozitivno vpliva na izboljšanje fizične sposobnosti in s tem na kakovost življenja starostnikov. Kot navajajo posamezni avtorji, redna telesna vadba pozitivno vpliva na preprečevanje ali zmanjšanje posameznih bolezenskih stanj v starostnem obdobju. Kakovost življenja starajoče se populacije naj predstavlja tudi vitalno in telesno zmogljivega posameznika.
Ključne besede: starost, zmanjšana mobilnost, organizirana vadba, kakovost življenja starejših
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2492; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (451,59 KB)

4.
OBLIKOVANJE STANDARDOV V ZDRAVSTVENI NEGI Z UPOŠTEVANJEM ERGONOMSKIH NAČEL ZA ZMANJŠEVANJE BIOMEHANIČNIH OBREMENITEV HRBTENICE
Jadranka Stričević, 2010, doktorska disertacija

Opis: Zdravstvena nega je fizično naporna dejavnost in negovalno osebje ima več mišično-skeletnih obolenj kot številne druge poklicne skupine. Ravnanje s pacienti in pridružene aktivnosti se danes ocenjujejo kot primarni faktor vpliva na pojav bolečine v hrbtenici pri negovalnem osebju. Namen raziskave v doktorski disertaciji je bil, da v bolnišničnem okolju med zaposlenimi v negovalnem timu celovito analiziramo pogoje dela in njihov vpliv na bolniško odsotnost zaradi zdravstvenih težav s hrbtenico. Preučevali smo, kateri dejavniki vplivajo na obolevnost hrbtenice pri zaposlenih in koliko lahko ergonomsko tehnični pripomočki zmanjšajo nevarne telesne položaje pri delu in olajšajo premagovanje bremen. Na podlagi rezultatov analize smo oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. K preučevanju problema in pridobivanju podatkov o bolečinah ledvenega in vratnega dela hrbtenice pri delu negovalnega osebja, smo v prvih dveh fazah raziskave pristopili na podlagi kvantitativne analize. Podatke smo zbirali s pomočjo dveh strukturiranih vprašalnikov. Tretja faza raziskave je predstavljala vizualno spremljanje negovalnega osebja pri rednem delu s pomočjo metode OWAS. V četrti fazi raziskave smo se osredotočili na bistvene ergonomske pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvene nege pacienta in oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki se ne uporabljajo pogosto oz. se sploh ne uporabljajo. Rezultati raziskave so pokazali, da so delovna doba 19 let in več, večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase in neizvajanje preventivnih vaj za krepitev hrbtenice, statistično pomembni pokazatelji težav s hrbtenico. Z metodo OWAS smo pri 15 kritičnih telesnih legah, z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, zabeležili skupno znižanje v višini 12.9 odstotnih točk, iz 20.6 na 7.7 odstotka. Naslednja pomembna ugotovitev je bila, da so zaposleni na oddelkih v bolnišnici, kjer se pogosteje uporabljajo ergonomsko tehnični pripomočki, poročali statistično pomembno manj težav s hrbtenico. V raziskavi smo pokazali, da uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov bistveno zmanjša kritične telesne lege in biomehanične obremenitve hrbtenice negovalnega osebja v zdravstveni negi. Ugotovili smo, da se ergonomsko tehnični pripomočki, če so na razpolago, tudi uporabljajo. Percepcija, da se osebje v negovalnem timu pripomočkov pri delu izogiba ne drži in ne more veljati kot izgovor, da organizacija ergonomskega programa ne izpelje. Če merimo učinek izvedbe ergonomskega programa le s finančnega stališča, potem morajo biti naša pričakovanja usmerjena dolgoročno.
Ključne besede: Standard, zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, opazovanje telesnih leg
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 4920; Prenosov: 1202
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

5.
DEPRESIJA PRI STAROSTNIKIH V BOLNIŠNICI
Nataša Kokalj, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Duševno zdravje starostnikov pomembno vpliva na splošno zdravje. Depresija je med starostniki zelo pogosta. Združena je z visoko stopnjo morbiditete in mortalitete ter poteka pogosto neprepoznana. Velik del starejših ni deležen ustreznega ali pa sploh nobenega zdravljenja. V magistrskem delu smo raziskali problem prisotnosti depresivnosti pri starostnikih v bolnišnici, dejavnike tveganja, zdravljenje in zdravstveno nego starostnika z depresijo v bolnišnici s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti (GLD) in to ob sprejemu in ob odpustu iz splošne bolnišnice. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom, namenjenim medicinskim sestram in z Geriatrično lestvico depresivnosti, ki so jo izpolnjevali starostniki sami ali ob pomoči medicinskih sester. V raziskavi je sodelovalo 162 starostnikov (starejših od 65 let), ki so bili hospitalizirani na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto v obdobju od novembra 2009 do februarja 2010, in medicinske sestre, zaposlene na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, s ciljem, ugotoviti delež depresivnih in nedepresivnih starostnikov, ocenjenih z GLD, na Internem in na Kirurškem oddelku splošne bolnišnice, ter najpogostejše somatske bolezni pri depresivnih starostnikih. Rezultati. Iz podatkov izhaja, da je delež starostnikov ob sprejemu, pri katerih je bila s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti ugotovljena prisotnost depresivnosti, enak deležu starostnikov, pri katerih le-ta ni bila ugotovljena. Ob odpustu iz bolnišnice pa se je delež starostnikov, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost depresivnosti povečal. V raziskavi so medicinske sestre menile, da želijo sprejeti novosti, s katerimi bi si olajšale delo (uporaba GLD) in s tem izboljšale kakovost zdravstvene nege starostnika. Hkrati pa opozarjajo na problem pomanjkanja znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika. Poudarjajo, da pri svojem delu na omenjenem področju niso bile najbolj uspešne in da za to nimajo časa. Sklep. Z raziskavo smo izpostavili problem v pomanjkanju znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika s strani medicinskih sester ter potrebo po poenoteni obravnavi prisotnosti depresivnosti s strani zdravstvenih delavcev. Pokazala se je potreba po izvajanju psihiatrične zdravstvene nege starostnika, potreba po razvoju dokumentacije psihiatrične zdravstvene nege, ter po izdelavi standardov psihiatrične zdravstvene nege in uvedbi raziskovanja iz omenjenega področja.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, depresivnost, Geriatrična lestvica depresivnosti
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 3951; Prenosov: 978 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

6.
Primerjava prehrambnih navad pomurskih in primorskih starostnikov
Zoran Kranjec, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdrava prehrana je osnovni pogoj za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kvalitetno življenje v obdobju starostnika. Z uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje nastanka s prehrano pogojenih bolezni ter vplivamo na dolžino in kvaliteto življenja. Na prehranjevanje in zdravstveno stanje starostnika imajo pomemben vpliv fiziološki, psihološki, ekonomski in socialni dejavniki. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, če obstaja povezava med načinom prehranjevanja, družbenim slojem, izobrazbo in zdravstvenim stanjem starostnikov. Prav tako smo želeli ugotoviti, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz Pomurske in Obalno-Kraške regije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, χ2 test, t-test). Raziskava je zajemala 50 starostnikov iz Pomurske regije in 50 starostnikov iz Obalno-Kraške regije, ki so člani društva upokojencev. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah starostnikov. Rezultati. Glede na regijo obstajajo med starostniki razlike v prehranjevalnih navadah, predvsem z vidika uživanja vrst mesa in maščob. Raziskava je pokazala, da 64 % pomurskih starostnikov boleha za srčno-žilnimi boleznimi, med primorskimi starostniki pa prevladujejo bolezni gibalnega sistema (58 %). Med pomurskimi starostniki je prisotna debelost v kar 40 %, medtem ko je primorskih starostnikov debelih zgolj 20 %. Ugotovili smo tesno povezavo med srčno-žilnimi obolenji, indeksom telesne mase, družbenim slojem in izobrazbo. Sklep. Število starostnikov se z leti povečuje, zato bi bilo potrebno pripraviti in promovirati enotna priporočila za zdrav življenjski slog v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem zavzemajo pomembno vlogo medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje z zdravstveno-vzgojnim delom.
Ključne besede: prehrana, starostnik, hranilne snovi, prehrambna priporočila, medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2627; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Zdravstvena nega otroka s posebno obliko gibalne oviranosti
Olja Špiranec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zdravstveno nego otroka s posebno obliko gibalne oviranosti, oziroma z Epidermolyso bulloso. EB je zelo redka, dedna kožna bolezen, katere poleg hudih kožnih sprememb spremlja niz stranskih komplikacij na drugih organih (očeh, prebavilih, gibalih…). Bolezen je posledica prirojenega pomanjkanja različnih beljakovin, katerih naloga je povezovati plasti kožnih celic. Pojavnost EB v Sloveniji je relativno nizka, glede na prebivalstvo. V teoretičnem delu smo opisali Epidermolyso bulloso, klinično sliko bolezni, diagnozo, zdravljenje, gibalno oviranost, zdravstveno nego. Predstavili smo pomen fizioterapije pri pacientih z EB. Opisali smo kakšna je vloga medicinske sestre pri otroku z EB, zdravstveno vzgojno delo s starši, komunikacija med pedagoškimi delavci in starši. V empiričnem delu smo predstavili študijo primera. Prikazali smo najbolj pogoste negovalne diagnoze otroka z Epidermolysis bullosa po procesu zdravstvene nege.
Ključne besede: Epidermolysis bullosa, koža, mehurji, gibalna oviranost, otroci, zdravstvena nega, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 1451; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
VPLIV PREVENTIVNIH PRISTOPOV NA POJAVNOST PADCEV PRI STAROSTNIKIH V GERONTOPSIHIATRIČNI OBRAVNAVI
Stanislava Blagojević, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča, namen. V magistrskem delu smo testirali preventivne pristope za zmanjševanje pojavnosti padcev pri starostnikih v gerontopsihiatrični obravnavi. Padci pacientov v bolnišničnem okolju so najbolj pogosto zabeleženi neželeni dogodki. Preventivni programi za preprečevanje padcev pripomorejo k učinkovitemu upadu števila padcev, vendar morajo vsebovati multifaktorske intervencije. Pri zagotavljanju varnosti v zdravstveni negi je za medicinsko sestro bistvenega pomena ugotavljanje pacientovih potreb, natančna ocena dejavnikov tveganja za padec in opredelitev aktivnosti zdravstvene nege, ki pripomorejo k preprečevanju padcev. Namen magistrskega dela je spodbujati razumevanje kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev in preprečevanje padcev v bolnišničnem okolju. Raziskovala metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo zbirali s pomočjo obrazcev »Poročilo o padcih« pacientov, hospitaliziranih v enoti za gerontopsihiatrijo Psihiatrične klinike v Ljubljani, in s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 160 poročil in 50 anketnih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo predstavili s pomočjo programa Microsoft Excel, Studentovega t-testa in hi-kvadrat testa v programu SPSS. Rezultati. Uvedeni program sprememb ni vplival na število in posledice padcev. Zaposleni v zdravstveni negi menijo, da je treba aktivnosti za preprečevanje padcev nadaljevati. Opozarjajo pa tudi na najpomembnejše dejavnike v strategiji preprečevanja padcev, to so zadostnost in usposobljenost osebja ter komunikacija. Sklep. Z raziskavo smo izpostavili problem padcev pri starostnikih v gerontopsihiatrični obravnavi. Posledice padcev so lahko poškodbe, ki povzročajo bolečino, trpljenje, spremenijo potek zdravljenja, povečujejo odvisnost od negovalnega osebja in ogrozijo pacientovo življenje. Zato so vsa prizadevanja usmerjena v varnost pacientov in tudi preprečevanje pojavnosti padcev, saj je od tega odvisna tudi kakovost zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: kakovost, varnost, dejavniki tveganja za padec, preventivni pristopi
Objavljeno: 13.01.2012; Ogledov: 3396; Prenosov: 537
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
ANALIZA PREPREČEVANJA PADCEV HOSPITALIZIRANIH STAROSTNIKOV V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI
Milena Novak, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Padec pacienta v bolnišnici je pokazatelj kakovosti zdravstvene oskrbe. Zdravstvena institucija, ki uvaja proces kakovosti in varnosti pri oskrbi pacienta, mora v program vključiti tudi preprečevanje padcev. Za vse, še posebej za starostnike je to pomemben aspekt njihovega zdravja. Nekateri ukrepi preprečevanja padcev so lahko enostavni, vendar ne veljajo za vse paciente enako in tudi ne zagotavljajo uspešnosti preprečevanja padcev v vseh primerih. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja z retrospektivno analizo podatkov. Na osnovi empirično zbranih podatkov smo podatke obdelali v programu SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, Hi2- test, Fischerjev test). Raziskovalni vzorec je zajemal 65 starostnikov, ki so bili hospitalizirani na psihoheriatričnem oddelku psihiatrične bolnišnice. Podatke smo pridobili s tehniko zbiranja iz informacijskega sistema bolnišnice in na osnovi vpeljane dokumentacije v programu preprečevanja padcev v bolnišnici. Rezultati: V skladu z raziskavo o napovedni vrednosti obstoječe ocenjevalne lestvice o dejavnikih tveganja za padec starostnika lahko zaključimo, da ima sorazmerno dobro napovedno vrednost. Izvedene multifaktorske intervencije zdravstvene nege nimajo večjega vpliva na padce v programu preprečevanja padcev pri starostniku. Sklep: Da se preventiva padcev lahko izvaja, je potrebno poiskati ogroţene starostnike. Vsebovati mora oceno medicinskih, funkcionalnih in okoljskih razlogov za padec starostnika in interdisciplinarni načrt oskrbe za zmanjšanje tveganja nastopa ponovnega padca in poškodb.
Ključne besede: starostnik, ocena dejavnikov tveganja za padec, preprečevanje padcev, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 3673; Prenosov: 707
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici