| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izgorelost zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavodu med epidemijo covid-19
Aleksandra Gjura, 2021, magistrsko delo

Opis: Zdravstveni delavci spadajo v skupino z največjim tveganjem za razvoj sindroma izgorelosti. Namen študije je bil ugotoviti, ali je stopnja izgorelosti med zdravstvenimi delavci v socialno varstvenem zavodu med epidemijo COVID-19 visoka. Študija, izvedena v letu 2021, je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja. V raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik Copenhagen Burnout Inventory (CBI) za merjenje izgorelosti na ravni izčrpanosti. V raziskavi je sodelovalo 178 zdravstvenih delavcev socialno varstvnega zavoda. Naše ugotovitve kažejo, da osebno doživljanje, delovne obremenitve in delo z uporabniki povečujejo tveganje za pojav izgorelosti med zdravstvenimi delavci v socialno varstvenem zavodu še zlasti v razmerah, kadar je obremenjenost zdravstvenih delavcev izrazito visoka.
Ključne besede: izgorelost, izčrpanost, zdravstveni delavci, socialno varstveni zavod, vprašalnik za merjenje izgorelosti
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 388; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
Odgovorno pitje alkohola med mladimi v Občini Ormož
Boštjan Viher, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Najstništvo in adolescenca sta občutljivi obdobji odraščanja, pogosto povezani z eksperimentiranjem z alkoholom. Namen raziskave je bil proučiti tvegano pitje alkohola med osnovno- in srednješolci v lokalnem okolju ter prepoznati vpliv alkohola na njihovo zdravje. Metode: Raziskava je bila deskriptivno presečna. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda literature. V vzorec smo vključili de-vetošolce treh osnovnih šol ter dijake 2. letnika Gimnazije Ormož (gimnazijski program in program predšolske vzgoje). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 125 mladostnikov, starih 14 do 17 let. Kljub zakonskim omejitvam 65 mladostnikov (52 %) z nakupom alkohola ni imelo težav. S prvo alkoholno izkušnjo se je pred 10. letom srečalo 31 mladostnikov (24,8 %), 38 mladostnikom (30,4 %) so alkohol prvič ponudili starši. Najvišji delež opitosti smo zaznali med gimnazijci, vseh 17 (100 %) je bilo v zadnjem mesecu opitih do 2-krat. Negativnih posledic se je zavedalo 90 sodelujočih dijakov (72 %). Razprava in sklep: Rezultati magistrskega dela kažejo, da je uživanje alkoholnih pijač med osnovnošolci in srednješolci v Občini Ormož zelo razširjeno, kar je pogojeno z lahko dostopnostjo do alkohola. Pogovor s starši je varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika. Iz raziskovalnega vzorca je tudi razvidno, da ima večina mladostnikov bolj ali manj oblikovano mnenje o alkoholu in njegovih posledicah. Pozornost je treba usmeriti na starše in šolske kolektive ter jih pripraviti za pogovarjanje o alkoholu na ustrezen način, tak, ki spodbuja lastno razmišljanje in aktualizira škodljive posledice pitja alkohola za mladostnika.
Ključne besede: alkohol, mladostnik, dejavniki tveganja, škodljivo pitje
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 489; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v sloveniji
Tatjana Kitić Jaklič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Ključne besede: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 412; Prenosov: 0

4.
Zadovoljstvo stanovalcev, svojcev in zaposlenih v domu upokojencev Špesov dom Vojnik
Barbara Brečko, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Stopnja zadovoljstva uporabnikov je v vrhu meril kakovosti in ima odločujoč vpliv na poslovni uspeh organizacije. Z nalogo smo želeli ugotoviti zadovoljstvo svojcev, stanovalcev in zaposlenih v domu starejših občanov Špesov dom Vojnik. Z uvedbo sistema kakovosti European quality-improving leraning (E-Qalin) smo želeli ugotoviti, s katerimi področji delovanja so svojci, stanovalci in zaposleni zadovoljni, katera področja so za njih pomembnejša in kaj bo treba še izboljšati. Uporabljena je bila metoda deskriptivne statistike. V raziskavi so bili uporabljeni trije vprašalniki, ki so bili namenjeni svojcem, stanovalcem in zaposlenim. Vprašalnike smo pridobili od podjetja Fabrika, za kar imamo pisno dovoljenje. Anketiranje je bilo izvedeno leta 2013, ko se je dom vključeval v E-Qalin, leta 2014 in leto kasneje, 2015. Anketiranci so si pri ocenjevanju trditev pomagali s petstopenjsko lestvico. Na koncu vsakega vprašalnika so dopisali svojo starost, lahko so dodali tudi pripombe, predloge in napisali pohvalo. Vprašalnik za svojce je skupno vseboval 24 vprašanj, ki so se posvetila trem različnim področjem delovanja (zadovoljstvu z nivojem nege in oskrbe, zadovoljstvu glede vključenosti in imidžu doma). Vprašalnik za stanovalce je skupno vseboval 33 vprašanj, ki so ocenjevala pet različnih področij delovanja z različnimi podpodročji (zadovoljstvo s standardom nege in oskrbe, komunikacijo, avtonomijo, ponudbo dodatnih dejavnosti in zasebnost). Vprašalnik za zaposlene pa je vseboval 23 vprašanj za pet različnih področij delovanja (zadovoljstvo z interdisciplinarnim sodelovanjem, sprejemanje vizije, klimo v organizaciji, možnost osebnega in poklicnega razvoja ter dodatno usposabljanje). V raziskavi je sodelovalo 67 svojcev. S splošno kakovostjo storitev jih je bilo 37 % zadovoljnih, 62 % zelo zadovoljnih in 1 % niti zadovoljen niti nezadovoljen. Razlika v povprečni oceni stopnje zadovoljstva pri svojcih je bila po vpeljavi modela E-Qalin statistično pomembno višja. Od skupno 69 anketiranih stanovalcev jih je bilo s splošno kakovostjo storitev 31 % zadovoljnih, 66 % zelo zadovoljnih in 3 % niti zadovoljni niti nezadovoljni. Pri stanovalcih se je povprečna ocena zadovoljstva po vpeljavi modela E-Qalin prav tako zvišala, vendar razlika ni bila statistično pomembna. V sklopu ankete za zaposlene je sodelovalo 47 zaposlenih. S splošno kakovostjo storitev jih je bilo 57 % zadovoljnih, 26 % zelo zadovoljnih in 17 % niti zadovoljnih niti nezadovoljnih. Razlika v povprečni oceni stopnje zadovoljstva pri zaposlenih se je od leta 2013 do leta 2015 statistično pomembno povišala. Raziskava je razkrila pomen vpeljave sistema kakovosti v Špesov dom Vojnik in postopen dvig zadovoljstva svojcev, stanovalcev in zaposlenih. Rezultati anket so vodstvo spodbudili, da so se pri delu uvedle določene spremembe, ki so jih predlagali svojci, stanovalci in zaposleni.
Ključne besede: zadovoljstvo, svojci, stanovalci, zaposleni, sistem kakovosti E-Qalin, spremembe
Objavljeno v DKUM: 18.01.2019; Ogledov: 1332; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

5.
Zdravnik kot bolnik
Daša Bosilj, Kaja Cankar, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: zdravljenje zdravnikov, odnos do zdravja, zdravljenje kolegov, samopredpisovanje
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 604; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Comorbidities and characteristics of coronary heart disease patients: their impact on health-related quality of life
Ksenija Tušek-Bunc, Davorina Petek, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Patients with coronary heart disease (CHD) commonly present with more than one comorbid condition, contributing to poorer health-related quality of life (HRQoL). The aim of our study was to identify the associations between HRQoL and patient characteristics, vascular comorbidities and anxiety/depression disorders. Methods: This observational study was conducted in 36 family medicine practices selected by random stratified sampling from all regions of Slovenia. HRQoL was assessed using the European Quality of Life - 5 Dimensions (EQ-5D) questionnaire and EQ Visual Analogue Scale (EQ-VAS). The associations between HRQoL and patient characteristics stratified by demographics, vascular comorbidities, health services used, their assessment of chronic illness care, and anxiety/depression disorders were identified by ordinal logistic regression and linear regression models. Results: The final sample included 423 CHD patients with a mean age of 68.0 ± SD 10.8 years; 35.2% were female. Mean EQ-VAS score was 58.6 ± SD 19.9 (median: 60 with interquartile range of 45–75), and mean EQ-5D index was 0.60 ± SD 0.19 (median: 0.56 with interquartile range of 0.41–0.76). The statistically significant predictors of a lower EQ-VAS score were higher family physician visit frequency, heart failure (HF) and anxiety/depression disorders (R² 0.240; F = 17.368; p < 0.001). The statistically significant predictor of better HRQoL, according to EQ-5D was higher patient education, whereas higher family physician visit frequency, HF and peripheral artery disease (PAD) were predictors of poorer HRQoL (Nagelkerke R 2 = 0.298; χ 2 = 148.151; p < 0.001). Conclusions: Results of our study reveal that comorbid conditions (HF and PAD), family physician visit frequency and years in education are significant predictors of HRQoL in Slovenian CHD patients.
Ključne besede: coronary heart disease patient, health-related quality of life, vascular comorbidities, anxiety/depression disorders
Objavljeno v DKUM: 29.06.2017; Ogledov: 949; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (407,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Odnos zaposlenih v zdravstvu do zdravega življenjskega sloga
Suzana Maučec, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Življenjski slog je za posameznika značilen način življenja, ki lahko vključuje zdravju škodljiva ali zdravju naklonjena obnašanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene osnove zdravega življenjskega sloga in dejavniki tveganja za okvaro zdravja. Opisan je pomen zdravstvene vzgoje in promocije zdravja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos do zdravja imajo zaposleni v Zdravstvenem domu Murska Sobota glede na spol, starost in izobrazbo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo promocijo zdravja na delovnem mestu. Metode: Raziskava je potekala od marca 2015 do junija 2015. Pred pričetkom raziskave smo pridobili soglasje vodilnega osebja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. K sodelovanju so bili povabljeni vsi zaposleni. Uporabljeni raziskovalni inštrument je bil spletni vprašalnik, ki je bil izdelan za potrebe raziskave. Sestavljen je bil iz 3 uvodnih vprašanj za pridobitev demografskih podatkov in iz 17 vprašanj, ki so se nanašala na problem raziskovanja. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili IBM SPSS 21. Statistične razlike med skupinami smo računali na podlagi Hi kvadrat testa in Mann-Whitney testa. Uporabili smo Kolmogorov-Smirnov test za preverjanje normalne porazdeljenosti spremenljivk. Rezultati: V raziskavi je od 295 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota, sodelovalo 129 anketirancev. Odzivnost je bila 49,8 %. Rezultati so pokazali, da ni bilo statistično značilne povezave med spolom in izobrazbo zaposlenih glede zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti. Obstajala pa je statistično značilna povezava glede števila dnevnih obrokov in spola (p = 0,031) ter statistično značilna povezava v zvezi z obsegom telesne aktivnosti in spola (p = 0,016). Z raziskavo smo ugotovili, da ni bilo statistično značilne povezave med pogostostjo pitja alkoholnih pijač in izobrazbo (p =0,409). Rezultati so pokazali, da vsi zaposleni v zdravstvu ocenjujejo, da promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na njihov življenjski slog. Sklep: Zdravstveni delavci lahko nedvomno veliko prispevajo k promociji zdravja z lastnim pozitivnim odnosom do zdravega življenjskega sloga. Z raziskavo smo ugotovili, da je prisotnost vedenjskih dejavnikov tveganja večja pri moških in pri delavcih z nižjo izobrazbo. Vsi zaposleni, ne glede na starost, ocenjujejo, da je potrebna dobra supervizija glede promocije zdravja na delovnem mestu, saj to prispeva k njihovemu zdravju in varnosti.
Ključne besede: življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 1889; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
ORGANIZACIJA DELA IN Z NJO POVEZAN STRES NA DELOVNEM MESTU DISPEČERJA V SPLOŠNI NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Tina Jakop, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dispečerska služba v zdravstvu predstavlja ključni dejavnik, od katerega je odvisno učinkovito delovanje zdravstvenih služb na terenu. Je temelj izvajanja nujne medicinske pomoči. Namen: Namen raziskave je bil proučiti organiziranost dela posameznih dispečerskih služb v Sloveniji ter odgovornost dispečerjev in z njo povezan stres na delovnem mestu. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, metodo deskripcije in komparativno metodo. Kot raziskovalni instrument smo uporabili spletni vprašalnik, ki je vseboval 21 vprašanj. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 87 dispečerjev, ki so se med seboj razlikovali po spolu, izobrazbi, dolžini delovne dobe in kraju zaposlitve. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili IBM SPSS 21. Statistične razlike med skupinami smo računali na podlagi Hi kvadrat testa in Mann-Whitney testa. Rezultati:. V raziskavi je sodelovalo 87 anketirancev, 67 moških in 20 žensk. Iz analize podatkov ugotavljamo, da delo dispečerja opravlja 46 % anketiranih. Prva oseba, ki sprejme klic s terena, je v 34 % primerov dispečer, le 17 % klicev je nujne narave. Posebna pisna navodila za izvajanje dispečerske službe ima 57 % anketiranih. Da je delo dispečerja zelo stresno trdi 47 % anketiranih. Spodbuden je rezultat, da anketiranci, kljub stresnemu delu, posvečajo dovolj časa sproščanju. Sklep: Dispečerstvo je trenutno najšibkejši člen v verigi preživetja, zato je potrebna prenova celotne dispečerske službe. Za kakovostno in kvalitetno organizacijo dela na področju dispečerstva je osnova dobra tehnična podpora ter enotna pisna navodila in protokoli za vse dispečerske službe v Sloveniji. Delo v službi nujne medicinske pomoči spada med najbolj stresne službe v zdravstvu, zato je izobraževanje na področju spopadanja s stresom zelo pomembno.
Ključne besede: dispečerstvo, organizacija, stres.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1142; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (512,49 KB)

9.
ZMANJŠEVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNO – ŽILNIH BOLEZNI PRI PACIENTIH, VODENIH V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE – VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE
Alenka Terbovc, 2015, magistrsko delo

Opis: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov na primarnem zdravstvenem nivoju, kar ima za posledico zmanjševanje ali odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V timu poleg zdravnika in srednje medicinske sestre sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, ki z znanjem, strokovnostjo in individualnim pristopom pomembno doprinese h kakovosti vodenja bolnikov z dejavniki tveganja. Namen magistrske naloge je bil raziskati zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni med skupinami pacientov, ki so vključeni v obravnavo v referenčni ambulanti družinske medicine in splošni ambulanti. Uporabljena je bila presečna metoda zbiranja podatkov. Primarni podatki so bili zbrani iz predpisanih obrazcev, ki se izpolnjujejo ob presejalnih pregledih za srčno-žilno ogroženost in obdelani v statističnem programu SPSS. V okviru obdelave podatkov smo uporabili regresijo, analizo variance ANOVA, hi-kvadrat in t-test. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature. Pri kontrolni meritvi je imelo 41,6 % preiskovancev urejen krvni tlak, 45,5 % urejen holesterol ter 53,3 % urejen krvni sladkor. Vsi trije deleži so bili višji kot pri presejalnem pregledu. Delež kadilcev je znašal 23,7 %, kar je bilo prav tako manj kot pri presejalnem pregledu. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je znižala pri kontrolni meritvi na 28,0 %, zelo visoka na 6,6 %. Dva- do štirikrat tedensko je bilo telesno aktivnih 54,3 % preiskovancev, petkrat tedensko pa 19,4 %, kar je predstavljalo višje deleže kot pri presejalnem pregledu. Rezultati kontrolne meritve kažejo pri preiskovancih, vodenih v referenčni ambulanti družinske medicine, na statistično značilno boljšo urejenost naslednjih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka (x^2= 8,780; p=0,003) in holesterola (x^2= 4,781; p=0,029), ne pa tudi krvnega sladkorja. Pri gibalni aktivnosti je bil rezultat obraten, preiskovanci obravnavani v referenčnih ambulantah družinske medicine so navajali statistično značilno razliko v gibalni aktivnosti (x^2=15,304; p=0,002). Primerjava po spolu v referenčnih ambulantah družinske medicine je ponovno pokazala statistično značilno razliko v srčno-žilni ogroženosti v korist žensk (x^2=19,243: p<0,001). Pri ženskah se je visoka srčno žilna ogroženost znižala na 18,8 % (-6,2 % glede na presejalni pregled), zelo visoka pa na 0,0 % (-3,1 glede na presejalni pregled), pri moških sta se deleža znižala na 26,6 % in 10,9 % (-15,6 % in -4,7 % glede na presejalni pregled). Pacienti, vodeni v referenčni ambulanti družinske medicine, so pomembno izboljšali nekatere izmed dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant družinske medicine, in hkrati pomembni vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu
Ključne besede: referenčna ambulanta družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srčno-žilna bolezen, dejavniki tveganja, kakovost, kazalniki kakovosti.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1630; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (682,01 KB)

10.
DEJAVNIKI ZDRAVSTVENEGA TVEGANJA NA DELOVNEM MESTU PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE
Marija Sabrina Vratarič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Patronažno varstvo zajema izredno pestro simptomatiko in problematiko. Potrebe po patronažni zdravstveni negi se po napovedih še povečujejo. Trendi sodobne družbe usmerjajo oskrbo posameznika tako, da ostane v domačem okolju čim dlje aktiven, zdrav in sposoben samooskrbe. Več vrst nasilja, promet in vremenske razmere, pravočasnost informacij ter neprimerno delovno okolje so dejavniki tveganja, ki smo jih v naši magistrski nalogi izpostavili in se v raziskavi tudi izkažejo za obremenjujoče. Patronažne medicinske sestre največkrat doživijo verbalno nasilje (93 %), sledi nasilje, povzročeno s strani hišnih ljubljenčkov, ter nato fizično nasilje. Več kot polovica sodelujočih je vsaj enkrat doživela nasilje tudi izven doma pacienta, na parkirišču ali dvorišču posameznika. Kljub temu pa nasilje ni izpostavljeno kot najbolj pereč problem, kar nas napeljuje k sklepu, da ga ne prepoznamo ali pa ga sprejemamo kot del naše družbe in službe. Mnogo bolj je izpostavljena problematika uporabe lastnega vozila za delo na terenu, neprepoznavnost, neprimerna obleka in obutev ter neprilagojeno okolje za izvajanje zdravstveno negovalnih intervencij. Moteči dejavniki so tudi slab pretok informacij ter slabo medpoklicno in tudi timsko sodelovanje. Na vsakem delovnem mestu obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki jih ni moč odpraviti v celoti. Z izboljšanjem pretoka informacij, enotnim informacijskim sistemom in večjo prepoznavnostjo patronažnih medicinskih sester bi se nekaterim lahko izognili. Same lahko pridobivajo dodatna znanja, se izobražujejo in nabirajo izkušnje. Urejeno zasebno življenje in skrb za lastno zdravje ter dobro psihofizično kondicijo ravno tako pripomore k boljšemu počutju in morda k boljšim reakcijam na jeznega/nasilnega pacienta. Vendar na določene situacije in dogodke nimamo vpliva. Posameznik namreč še vedno ostaja edinstven, kot tak pa tudi izredno zanimiv in hkrati nepredvidljiv.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, nasilje, varnost pri delu, informacije, tveganje za okužbe.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2015; Ogledov: 2176; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici