1. Vpliv sodobnega delovnega okolja na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih v podjetju xMaja Prijol, 2025, magistrsko delo Opis: Delovno okolje že dolgo časa ni več samo računalnik temveč v sodobnem času predstavlja vse, kar zaposleni potrebujejo. Urejeno in prijetno delovno okolje je ključno za motivacijo zaposlenih in učinkovitost pri delu, namreč, če se na delovnem mestu dobro počutimo in smo zadovoljni, bomo delali z večjim veseljem in tudi več naredili. Zato mnoga podjetja temu področju namenjajo vedno več pozornosti, kajti dobre službe ne opredeljujejo več le dohodki ali karierne priložnosti, temveč tudi možnosti prilagodljivosti ter možnost usklajevanja poklicnega in hkrati zasebnega življenja.
Klasično delovno okolje postaja vse bolj in namenja veliko pozornosti zadovoljstvu zaposlenih, da bi se ti na delovnem mestu počutili spoštovano in cenjeno. Podjetja zaposlenim ponujajo bolj prožna delovna mesta, da bi povečali ravnovesje med poklicnim in družinskim, zasebnim življenjem ter zmanjšali konflikte med delom in družino.
Sodobno delovno okolje je zaenkrat še slabo raziskano področje, prav tako izzivi, ki izhajajo iz tega področja. Zaenkrat pa študije nakazujejo na to, da ima sodobno delovno okolje lahko tudi negativen vpliv na zaposlene in vodi v izčrpanost ter upad delovnih možnosti, kar pomeni manjšo učinkovitost in produktivnost ter večje tveganje za napake in nezgode pri delu.
Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati vpliv sodobnega delovnega okolja na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih in ugotoviti, ali se v podjetju ta trend spremembe delovnega okolja izraža na pozitiven način ali se podjetje sooča z izzivi, ki jih prinaša sodobno delovno okolje.
Magistrsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen del in raziskovalen del. V teoretičnem delu smo opredelili temeljne pojme delovnega okolja, zadovoljstva in produktivnosti zaposlenih ter predstavili pretekle raziskave s področja vpliva delovnega okolja na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih.
Raziskovalni del magistrske naloge je namenjen iskanju odgovora, ali je vpliv sodobnega delovnega okolja na zaposlene v podjetju X pozitiven ali se sooča z izzivi, ki so na tem področju še neraziskani. Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v podjetju X zadovoljni in produktivni ter da obstajajo povezave med sodobnim delovnim okoljem in zadovoljstvom, produktivnostjo zaposlenih. Vendar pa ne moremo trditi, da sta zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih posledica vpliva sodobnega delovnega okolja.
Ključne besede: delovno okolje, digitalizacija, sodobno delovno okolje, zadovoljstvo, produktivnost.
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
2. Well-being and satisfaction of nurses in Slovenian hospitals : a cross-sectional studyMateja Lorber, Sonja Treven, Damijan Mumel, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction: Well-being is one of the most important factors in whether nurses decide to remain in the nursing profession. This study aims to examine well-being and satisfaction among nurses working in Slovenian hospitals and to identify the related demographic factors.
Methods: This descriptive cross-sectional study uses standardised instruments. The sample included 640 nurses working in Slovenian hospitals. The difference between individual variables were analysed using the Mann-Whitney and Kruskal-Wallis tests.
Results: Nurses self-assessed their satisfaction and well-being as moderate. Forty-seven per cent of nurses were satisfied with their job, 49% assessed their psychological well-being as good, 52% were often exposed to stress at the workplace and 30% were always exposed to stress at the workplace. Levels of job satisfaction (p=0.031), psychological well-being (p=0.029) and subjective well-being (p=0.014) were found to differ significantly according to level of education, while levels of job satisfaction (p=0.005), life satisfaction (p<0.001), psychological well-being (p<0.001) and subjective well-being (p<0.001) were also found to differ according to years of nursing service and from hospital to hospital (p<0.001).
Conclusions: The key finding of the study is that nurses are moderately satisfied with their work and life and that they display moderate levels of psychological and subjective well-being. Hospitals can be successful and achieve the goals of the organisation if their employees are satisfied with work and enjoy good levels of well-being. Hospital management have to recognise the importance of ensuring that nurses and other employees are satisfied and healthy.
Ključne besede: hospitals, nurses, satisfaction, health
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 345
Celotno besedilo (480,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Digitalizacija managementa človeških virovTilen Udovč, 2024, diplomsko delo Opis: Digitalizacija predstavlja ključen vidik sodobnega poslovanja, ki se širi po vseh sektorjih. V managementu človeških virov je postala ne le pomembna, temveč ključnega pomena, saj digitalna orodja omogočajo organizacijam bolj učinkovito upravljanje s svojimi zaposlenimi ter posledično večjo uspešnost organizacije. Diplomsko delo se osredotoča na digitalizacijo managementa človeških virov (HR), ki je postala ključnega pomena za učinkovito upravljanje zaposlenih in izboljšanje organizacijske uspešnosti. V preteklih letih so bile na tem področju izvedene številne raziskave, ki so osvetlile različne vidike digitalizacije, kot so uporaba socialnih medijev za iskanje zaposlenih, aplikacije za mobilne naprave za zaposlene ter uporaba umetne inteligence za ocenjevanje uspešnosti. Glavni problem s katerim smo se soočali je bil ugotoviti, kako digitalizacija vpliva na management človeških virov v podjetjih in kakšni so njeni učinki na zaposlene. Koncept digitalizacije človeških virov se osredotoča na uporabo digitalnih tehnologij za izboljšanje praks, povezanih z upravljanjem ljudi v organizaciji, kot so procesi zaposlovanja, usposabljanja, nagrajevanja, ocenjevanja uspešnosti in komunikacije. Kljub temu pa se podjetja soočajo tudi z izzivi, kot so strah pred izgubo službe, vprašanja zasebnosti in varnosti podatkov ter razlike med generacijami v sprejemanju in uporabi digitalne tehnologije. Raziskava je prispevala k boljšemu razumevanju vpliva digitalizacije na upravljanje človeških virov in k temu, kako lahko podjetja izkoristijo digitalne tehnologije za izboljšanje upravljanja človeških virov ter povečanje konkurenčnosti na trgu. V empiričnem delu smo pridobili želene rezultate s pomočjo podatkov ter podrobne raziskave in poročila, ki so ga opravili strokovnjaki podjetja Deloitte za globalne trende in človeške vire. Rezultati raziskave potrjujejo, da je digitalizacija managementa človeških virov ključnega pomena za izboljšanje organizacijske uspešnosti. Podjetja, ki uspešno vključujejo digitalne tehnologije v svoje HR procese, poročajo o številnih prednostih, vključno z večjo zavzetostjo zaposlenih, boljšim usposabljanjem in večjo konkurenčnostjo na trgu.
Ključne besede: digitalizacija, digitalne tehnologije, management človeških virov, učinkovitost zaposlenih, umetna inteligenca v HR
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,95 MB) |
4. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v Vrtcu Ciciban SevnicaEva Tihole, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na pomembni tematiki, ki vplivata na uspešno delovanje organizacije. V teoretičnem delu smo s pomočjo domače in tuje literature zajeli in navedli osnove motivacije in zadovoljstva zaposlenih. Pisali smo o motivacijskih dejavnikih, opisali različne motivacijske teorije in o tem, kakšen pomen ima motivacija na delovnem mestu in kakšni zapleti se lahko pripetijo, da zavirajo motivacijo. Prav tako smo raziskali, kakšen je sploh pomen zadovoljstva na delovnem mestu, kako na zadovoljstvo vpliva motivacija ter kako jo je mogoče meriti. V empiričnem delu pa smo na podlagi anketnega vprašalnika analizirali motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih v Vrtcu Ciciban Sevnica. Ugotovili smo, da so zaposleni s svojim delovnim mestom zadovoljni ter da so medsebojni odnosi tisti, ki jih pri delu najbolj motivirajo. Na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu pa najbolj vpliva zanimivost dela. Iz magistrske naloge lahko razberemo, da je motivacija ključnega pomena ne samo na delovnem mestu, ampak tudi v vsakdanjem življenju, saj je cilj vsakega posameznika, da čuti zadovoljstvo na vseh področjih življenja. Jasno je tudi, da so motivirani zaposleni bolj zadovoljni in posledično svoje delo opravljajo bolje in stremijo k ciljem organizacije.
Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki zadovoljstva, motivacija, motivacijske teorije, zaposleni, organizacija.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 11; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,81 MB) |
5. Posodobitev procesa razvoja zaposlenih s podporo informacijske tehnologije v podjetju Rosenbauer d.o.o.Nataniel Pernarčič, 2023, magistrsko delo Opis: V kontekstu managementa človeških virov sta ključnega pomena učinkovit management in razvoj zaposlenih za doseganje organizacijskih ciljev. To vključuje procese, kot so pridobivanje, izbira, usposabljanje, razvoj, motiviranje, ocenjevanje uspešnosti in nagrajevanje zaposlenih. Management človeških virov se osredotoča na zagotavljanje ustreznega števila kvalificiranih zaposlenih, ki so ustrezno usposobljeni in motivirani za izvajanje nalog ter razvoj organizacijske kulture, ki spodbuja sodelovanje, inovativnost ter rast zaposlenih. Vse navedene definicije in vidiki poudarjajo, da so kadri ključni vir organizacije in da je njihovo učinkovito upravljanje ključnega pomena za doseganje konkurenčne prednosti ter dolgoročnega uspeha organizacije na trgu. V nenehno spreminjajočem se kompleksnem okolju z vse večjo globalno konkurenco lahko konkurenčne prednosti dosežemo predvsem s človeško ustvarjalnostjo, znanjem in prilagodljivostjo ter s pravilnim managementom človeških virov.
Informacije so vir znanja in vpogleda v človeka. Informacijska tehnologija v najpreprostejšem pomenu pomeni uporabo nabora orodij, ki so namenjena obdelavi, shranjevanju, zbiranju, distribuciji, prenosu in varnosti informacij. Informacijska tehnologija danes vse hitreje spreminja svet in te spremembe se odražajo na vseh gospodarskih, družbenih in kulturnih področjih. Podjetja vedno bolj vlagajo v napredne informacijske sisteme za upravljanje s človeškimi viri, ki omogočajo vzdrževanje ažurnih informacij o sestavi delovne sile, spremljanje fluktuacije ter sprememb v ponudbi spretnosti in kvalifikacij. V današnjem času pa se vse pogosteje dogaja, da orodja poslovne inteligence uporabljajo poslovni analitiki, vodstveni delavci ter delavci sami. Vse to poteka zahvaljujoč razvoju orodij za obdelavo podatkov. Enostavnost uporabe omogoča poslovnim uporabnikom, da sami poizvedujejo o podatkih, ustvarjajo vizualizacije podatkov in načrtujejo nadzorne plošče.
Namen magistrske naloge je prepoznavanje pomena podpore informacijske tehnologije v managementu človeških virov in njegovih funkcij. V nalogi smo se osredotočili na funkcijo razvoja zaposlenih in na njeno posodobitev znotraj obravnavanega podjetja. Magistrska naloga se deli na teoretični in na praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili in opisali management človeških virov in njegove funkcije, kjer smo se osredotočili na razvoj zaposlenih. Prav tako smo predstavili informacijsko tehnologijo in možnosti njene uporabe znotraj managementa človeških virov. V praktičnem delu naloge smo predstavili podjetje, o katerem pišemo v tej nalogi. Pridobljeno znanje smo uporabili za analizo obstoječega sistema razvoja zaposlenih in njegovih pomanjkljivosti v predelu preglednosti in sledljivosti razvoja zaposlenih. Na podlagi ugotovitev smo vzpostavili rešitev s pomočjo programa za poslovno inteligenco Power BI, ki nam je s pomočjo preglednosti in vizualizacije podatkov omogočil boljši pregled nad celotnim procesom.
Ključne besede: management človeških virov, razvoj zaposlenih, informacijska tehnologija, preglednost in sledljivost.
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,58 MB) |
6. Upravljanje raznolikosti v podjetju XSara Jurhar, 2024, magistrsko delo Opis: To magistrsko delo raziskuje različne metode in pristope, ki jih uporabljajo organizacije za učinkovito upravljanje raznolikosti in spodbujanje vključenosti na delovnem mestu. Z razvijajočim se globalnim poslovnim okoljem so organizacije prepoznale pomen izkoriščanja potenciala raznolike delovne sile za pridobitev konkurenčne prednosti. Izkazalo se je, da je doseganje resnično vključujočega in pravičnega okolja precej zahtevno. Cilj te naloge je zato proučiti metode, ki jih organizacije uporabljajo za reševanje vprašanj, povezanih z raznolikostjo, in opredeliti najučinkovitejše načine za upravljanje raznolikosti. Magistrsko delo na podlagi celovitega pregleda literature analizira teoretične okvire, konceptualne modele in praktična orodja, ki se uporabljajo pri upravljanju raznolikosti. Poleg tega prikazuje tudi morebitne ovire, ki zavirajo prizadevanja za upravljanje raznolikosti, vključno s pristranskostjo, stereotipi, odporom do sprememb in komunikacijskimi izzivi. Z raziskovanjem teh izzivov želimo v magistrskem delu zagotoviti priporočila in predloge za organizacije, ki želijo spodbujati vključujočo delovno okolje. Namen tega dela je s kvalitativnim pristopom zbrati vpoglede zaposlenih, ki delajo na področju upravljanja raznolikosti, da bi spoznali različne pobude za upravljanje raznolikosti v podjetju. Ugotovitve te raziskave prispevajo k obstoječi literaturi o upravljanju raznolikosti in zagotavljajo praktične vpoglede za organizacije, ki želijo izboljšati svoje strategije upravljanja raznolikosti. Organizacije lahko z razumevanjem najučinkovitejših metod upravljanja raznolikosti ustvarijo okolje, kjer se vsi zaposleni počutijo cenjene, spoštovane in vključene, kar zagotavlja osnovo za inovativnost, ustvarjalnost in trajnostno rast.
Ključne besede: raznolikost zaposlenih, upravljanje raznolikosti, vključenost, programi upravljanja raznolikosti, izzivi upravljanja raznolikosti.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,43 MB) |
7. Prenovitev kriterijev za vertikalno in horizontalno napredovanje v podjetju palfinger d.o.o.Urška Regvat, 2024, magistrsko delo Opis: V delu preučujemo prenovitev sistema napredovanja v organizciji. Potreba po prenovi sistema prihaja iz staromodnega in pomanjkljivega sistema, novi sistem napredovanja pa vključuje vse zaposlene, ne da bi se pozabilo na določene zaposlene, ki nase ne opozarjajo. S pomočjo mamdani fuzzy modela uvajamo kriterije, kjer se izpostavi tiste, ki so najbolj primerni za napredovanje ali povišanje ranga. Kriterij se deli osnovno na dva dela, in sicer na osebnostni in neosebnostni kriterij, vsak od njiju pa ima opredeljene podkriterije. Kadar govorimo o načinu napredovanja, vertikalnem ali horizontalnem, s tem povezujemo tudi količino odgovornosti, ki jo zaposleni pridobi. V obeh načinih se odgovornost poveča, lahko je to drugo odgovornejše delo, odgovornost do nadrejenega ali dodatno dodeljeno delo, ki mora biti opravljeno.
Mamdani fuzzy model je primeren za osnovno postavitev kriterijev napredovanja, saj z njegovo pomočjo postavimo logiko povezovanja, ki nam pomaga pri postavitvi na primer excel tebele s formulami, ki opredelijo in določijo najprimernejše za napredovanje. Ob postaviti tabele in sklepnem povezovanju smo ugotovili, da izobrazba ni med najpomembnejšimi kriteriji pri napredovanju. Večkrat je pomembna pri zaposlitvi, vendar ne tudi pri napredovanju, saj se za zaposlene točno ve, kakšne so njegove sposobnosti in karakteristike.
Ključne besede: Napredovanje, horizontalno napredovanje, vertikalno napredovanje, prenova sistema napredovanja, kriteriji za napredovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,66 MB) |
8. Analiza razlik v onboarding procesuAida Plivčić, 2023, magistrsko delo Opis: Ta magistrska naloga se osredotoča na poglobljeno preučevanje razlik v postopku onboarding procesu med tremi različnimi generacijami: generacijo X, generacijo Y in generacijo Z. Namen raziskave je raziskati in razložiti specifične izkušnje, ki jih posamezne generacije doživljajo med onboarding procesom.
Za dosego tega cilja je raziskava združila dva temeljna pristopa: obsežno pregledovanje literature in zbiranje empiričnih podatkov. S pomočjo celovitega pregleda literature so identificirane ključne razlike med generacijami v smislu njihovih vrednot, komunikacijskih preferenc, delovnih navad in pričakovanj glede kariere. Ta teoretični okvir bo nudil globok vpogled v generacijske dinamike in omogočil postavitev hipotez o morebitnih razlikah v onboarding procesu skozi čas.
Poleg teoretičnega okvira bo raziskava temeljila na empiričnih podatkih, zbranih iz dveh organizacij z različnimi strokovnimi okolji. Z anketiranjem zaposlenih iz različnih generacij se pridobila realno sliko njihovih izkušenj in stališč do onboarding procesa. Analiza teh podatkov je omogočila bolj celovito razumevanje, kakšen onboarding proces so imele različne generacije.
Rezultati te raziskave so izjemno dragoceni za organizacije, saj nudijo vpogled v učinkovitost preteklih praks onboardinga in kako so se te prakse razvijale v odzivu na spremembe v družbi. Prav tako bodo organizacijam pomagali bolje razumeti, kako se prilagoditi hitrim spremembam in spreminjajočim se pričakovanjem različnih generacij. S tem bodo organizacije lahko bolj proaktivno oblikovale prakse onboardinga, ki bodo učinkovito naslavljale potrebe in pričakovanja tako trenutnih kot prihodnjih generacij zaposlenih.
Ključne besede: onboarding proces, uvajanje novozaposlenega, generacije X, Y in Z, medgeneracijske razlike, management človeških virov.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 303; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,53 MB) |
9. Zadovoljstvo in motivacija študentov, vključenih v študentski servisKarmen Srpčič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se navezuje na tematiko zadovoljstva in motivacije študentov, ki so vključeni v študentski servis. V teoretičnem delu naloge je predstavljeno zadovoljstvo študentov, kako ga merimo ter kateri dejavniki prispevajo k večjemu zadovoljstvu zaposlenih. Nadalje govorimo o motivaciji, njeni definiciji, teorijah motivacije, njenih dejavnikih ter nevarnih uničevalcih te. Dotaknemo se tudi odgovornih oseb za motivacijo ter predstavimo, kako jo spodbujati v podjetjih. V empiričnem delu naloge predstavimo rezultate svoje raziskave, ki temelji na uporabi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki ga je študentski servis Posavc poslal svoji bazi študentov. V začetku predstavimo študentski servis, s katerim smo sodelovali, nato pa tudi rezultate, ki smo jih pridobili. Preučevali smo zadovoljstvo ter motivacijo študentov na njihovem delovnem mestu. Ugotovili smo, da so študentje na svojem delovnem mestu zadovoljni in motivirani, najbolj jih motivirajo denarne nagrade. Menijo, da je vodstvo podjetja v največji meri odgovorno, tako za motivacijo kot tudi zadovoljstvo zaposlenih. Najpogostejša dela, ki jih študentje opravljajo, so administrativna dela, dela s strankami, dela v gostinstvu in turizmu ter strežbi.
Ključne besede: zadovoljstvo, motivacija, študentje, študentski servis
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,89 MB) |
10. Vpliv digitalizacije na upravljanje strateškega managementa človeških virovKarmen Omerzu, 2023, magistrsko delo Opis: V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne preobrazbe se organizacije soočajo z velikimi spremembami pri upravljanju človeških virov. Poslovno okolje od organizacij zahteva, da se nenehno spreminjajo in prilagajajo spremembam. Organizacije se zavedajo, da so človeški viri pomemben faktor in dodana vrednost organizacije, če ta želi še naprej ostati na trgu in biti konkurenčna. Management človeških virov velja za eno osrednjih funkcij v organizacijah sodobnega časa. Organizacije želijo z digitalizacijo procesov managementa človeških virov poskrbeti, da bodo zaposleni manj časa porabili za administrativne naloge in se bolj posvetili strateškemu področju managementa človeških virov kot strateški partner organizaciji.
Strateški management človeških virov je v organizaciji kot strateški partner managementu, ki s politiko in praksami uresničuje strategijo managementa človeških virov in je hkrati tudi strategija, ki vodi k skupnim ciljem organizacije. Najpomembnejša naloga strateškega managementa človeških virov je, da zagotovi prave ljudi na pravem mestu, ker ljudje so konkurenčna prednost organizacije.
Z digitalizacijo je osredotočenje na strateški management človeških virov omogočeno, saj se je popolnoma spremenil način, kako organizacije privabljajo, zaposlujejo in ohranjajo ljudi, administrativne naloge pa potekajo avtomatizirano, kar bistveno skrajša čas. Da pa je digitalizacija v organizaciji uspešna, je potrebno spremeniti mišljenje ljudi in ustvariti digitalno kulturo. Čeprav digitalizacija prinaša veliko koristi managementu človeških virov in organizaciji, pa prinaša tudi izzive, s katerimi se mora organizacija spopadati. Pogosto v organizacijah primanjkuje finančnih sredstev, strokovnega znanja in spretnosti za nove tehnologije, zaposleni ne želijo sprememb, ipd. Vprašanja pa se pojavljajo na področju zasebnosti in varnosti informacij, ki so lahko dostopne komurkoli, kadarkoli in kjerkoli, kar lahko vodi do zlorabe.
Vpliv digitalizacije in industrije 4.0 na strateški management človeških virov je velik. Digitalne tehnologije in orodja so revolucionarno spremenile politike in prakse managementa človeških virov, saj omogočajo optimizacijo pridobivanja talentov, izboljšanje izkušenj zaposlenih in uskladitev strategij managementa človeških virov s cilji organizacije. Organizacije, ki se bodo učinkovito prilagodile digitalni dobi, bodo pridobile konkurenčno prednost s privabljanjem in ohranjanjem najboljših ljudi, spodbujanjem inovacij in doseganjem trajnostne rasti v dinamičnem poslovnem okolju.
Ključne besede: management človeških virov, strateški management človeških virov, digitalizacija, industrija 4.0., upravljanje strateškega managementa človeških virov
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,54 MB) |
