1. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZAPOSLENIH NA VARSTVENO-DELOVNEM CENTRU POLŽ MARIBORZala Rojs, Sonja Treven, 2025, master's thesis Abstract: Delo obravnava varnost in zdravje pri delu v VDC Polž Maribor med zaposlenimi
s poudarkom na fizičnih ter psihosocialnih tveganjih, varnostni klimi, usposobljenosti in
podpori vodenja. Podatki zaposlenih (N = 50; 86 % žensk; M_starost = 45,7 leta; M_staž
= 9,2 leta) kažejo zmerno izpostavljenost fizičnim tveganjem (M = 2,81/5) ob hkrati
visoko ocenjeni usposobljenosti (M = 4,61) in razpoložljivosti ter uporabi osebne zaščitne
opreme (M = 4,69). Varnostna klima je pozitivna (M = 3,87), zaznana avtonomija
(M = 4,14), podpora nadrejenih (M = 4,24) in splošno zadovoljstvo z delom (M = 4,38) so
visoki, občutka preobremenjenosti in delovne negotovosti pa nizka (M = 1,72; M = 1,89).
Kljub temu približno petina zaposlenih poroča o pogostem stresu ali znakih izgorelosti
(≈ 22 %), med najpogostejšimi izzivi pa se pojavljajo dvigovanje bremen, pomanjkanje
časa za odmore in čustvena obremenitev pri delu z uporabniki (pretežno srednje
izraženo). Sklepno rezultati nakazujejo, da so programi usposabljanja in OZO močna
stran sistema, dodatni napredek pa je smiselno usmeriti v ergonomijo (rokovanje z
bremeni), organizacijo odmorov ter kadrovsko in supervizijsko podporo z utrjevanjem
učeče se varnostne kulture ter odprte komunikacije za zmanjšanje preostalih tveganj.
Keywords: varnost pri delu, zdravje pri delu, varstveno-delovni center, varnost in
zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
Published in DKUM: 28.11.2025; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (1,51 MB) |
2. Stresne obremenitve zaposlenih: vpliv velikosti podjetja na raven stresaNeva Florjančič, 2025, master's thesis Abstract: Stres nas spremlja na vsakem koraku sodobnega življenja. Bodisi v osebnem življenju, zaradi družinskih odnosov, finančnih skrbi in ostalih sprememb ali v delovnem okolju, kjer podlegamo delovnim zahtevam, časovnim pritiskom, negotovosti zaposlitve in vplivu odnosov z našimi sodelavci in nadrejenimi. Čeprav je kratkoročen stres spodbuden in celo koristen za povečanje motivacije in učinkovitosti, pa lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v resne fizične in psihične posledice.
Zaposleni, ki doživljajo visoko raven stresa na delovnem mestu nimajo energije za učenje, rast in sodelovanje v podjetju, prav tako pa ima ta negativen vpliv na njihovo zasebno življenje. Postanejo »izgoreli«, kar se kaže v telesni in duševni izčrpanosti ter posledično povečani odsotnosti z dela. Potemtakem stres vpliva na zadovoljstvo pri delu in uspešnost, kar pa neposredno vpliva tudi na delovanje podjetja.
Za podjetje so te posledice večplastne. Poleg neposrednih stroškov, povezanih z bolniškimi odsotnostmi in fluktuacijo kadra, se pojavljajo tudi posredne posledice, kot so zmanjšana produktivnost, učinkovitost, slabša kakovost dela in upad zadovoljstva strank. Dolgoročno lahko pomanjkljivo obvladovanje stresa vpliva na organizacijsko kulturo in ugled podjetja ter zmanjša konkurenčnost na trgu.
Zaradi te problematike, smo se odločili v magistrskem delu podrobneje raziskati stres in njegove značilnosti, izgorelost na delovnem mestu ter načine obvladovanja stresa. Osredotočili smo se na dve podjetji; veliko podjetje X in malo podjetje Y. Zastavili smo si šest hipotez, katere smo preverjali s podrobno analizo, tj. na podlagi pridobljenih rezultatov anketnega vprašalnika. Tako smo med seboj primerjali obe podjetji, da bi ugotovili, ali velikost podjetja vpliva na raven stresa, ki ga zaposleni doživljajo na delovnem mestu. Na podlagi odprtega dela anketnega vprašalnika pa smo oblikovali predloge oz. rešitve za podjetja, kako na učinkovite načine zmanjšati raven stresa svojih zaposlenih.
Rezultati empiričnega dela so pokazali, da imajo na raven stresa zaposlenih ključen vpliv predvsem delovne obremenitve, plače, ugodnosti in napredovanja ter način vodenja, pri čemer se te bistveno ne razlikujejo glede na velikost podjetja. V podjetju X se kot najmočnejši stresorji izkazujejo delovne obremenitve in časovni pritiski, med katerimi zaposleni še posebej izpostavljajo odgovorno in zahtevno delo. V podjetju Y pa izstopa vir stresa povezan s plačami, ugodnostmi in napredovanji, pri čemer zaposleni menijo, da napredovanja ne temeljijo na znanju in trudu, ter da nimajo možnosti za nadaljni karierni razvoj. V obeh podjetjih so poudarili razmišljanje o službi izven delovnega časa, kar potrjuje, da je stres na delovnem mestu močno povezan z neravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem.
Na osnovi zgoraj omenjenih rezultatov smo s preverjanjem hipotez problem le dodatno potrdili. Preobremenjenost zaradi obsega dela je izrazitejša pri zaposlenih v manjšem podjetju, medtem ko se v velikem podjetju kot pomemben stresor kaže predvsem neučinkovita organizacija dela. Prav tako se je delno potrdilo, da so v manjšem podjetju medosebni odnosi boljši in da zaposleni v velikem podjetju doživljajo več nezadovoljstva glede plač, ugodnosti in napredovanj, čeprav rezultati niso povsem izpolnili zastavljenih kriterijev. Ugotovili smo še, da delovni pogoji ne predstavljajo večjega vira stresa, kot smo predvidevali, prav tako pa razlike v razmejitvi poklicnega in zasebnega življenja med podjetjema niso bile statistično potrjene.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, raven stresa, stresni dejavniki, malo podjetje, veliko podjetje.
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (3,12 MB) |
3. Stres pri delu zaposlenih v srednji ekonomski šoli XMatej Škodič, 2025, master's thesis Abstract: Eden ključnih mehanizmov, ki je človeku skozi celotno dobo obstoja omogočal preživetje, je način, kako se je posameznik odzval na dražljaje iz okolja. Že od prazgodovine naprej je mehanizem stresa oziroma reakcija našega organizma na nevarnosti spodbudila tako imenovani odziv boj ali beg, kar je lahko pomenilo razliko med življenjem in smrtjo. Kljub temu da je v sodobnem času primerov, ko bi bilo naše življenje neposredno ogroženo, toliko manj, pa se ljudje s stresom srečujemo na vsakem koraku. Ljudje se na enake dražljaje odzivamo različno, zato tudi stres kot odziv na vsakega izmed nas vpliva drugače. Kadar stresa ne obvladujemo oziroma stres obvladuje nas, se začnejo pojavljati številni negativni učinki in posledice, zato je stres, imenovan tudi »tihi ubijalec«, povzročitelj številnih bolezni in ena največjih nevarnosti sodobnega časa.
S stresom se srečujemo tako v zasebnem življenju, kakor tudi na delovnem mestu, na katerem preživimo skoraj četrtino svojega življenja. Z magistrskim delom smo želeli podrobneje spoznati in preučiti stres, pri čemer smo se osredotočili na stres, prisoten v delovnem okolju.
V teoretičnem sklopu magistrskega dela smo najprej predstavili definicije različnih avtorjev, ki so preučevali stres. Predstavili smo različne vrste stresa in nekatere modele strokovnjakov ter raziskovalcev, s katerimi želijo razložiti mehanizem delovanja stresa. Navedli in kategorizirali smo možne povzročitelje stresa – tako imenovane stresorje – in izpostavili fiziološke, psihološke ter vedenjske simptome stresa. Z vidika posameznika in organizacije smo predstavili možne posledice ter načine soočanja s stresom.
V empiričnim delu smo na primeru izbrane srednje šole želeli stres preučiti v praksi. Zanimalo nas je, kako se s stresom soočajo učitelji srednje ekonomske šole X. S pomočjo spletnega anketnega vprašalnika smo naredili raziskavo, s katero smo predhodno zastavljene domneve potrdili oziroma ovrgli. Z orodji za statistično obdelavo podatkov smo pridobljene odgovore analizirali in predstavili izsledke. Prvenstveno so nas zanimali simptomi in dejavniki, ki zaposlenim povzročajo največ stresa. Predpostavili smo, da na doživljanje stresa pomembno vpliva čas tekom leta, ko so zaposleni bolj ali manj podvrženi stresu, narava dela, razlika med učnimi programi in delovna doba. Ugotovili smo, da razlike med učnimi programi in delovna doba ne vplivajo na doživljanje stresa, medtem ko narava dela in različna časovna obdobja med letom za zaposlene pomenijo večjo stresno obremenitev. Na koncu naloge smo podali nekaj predlogov in izhodišč za učinkovito in uspešno upravljanje stresa.
Keywords: srednja šola, stres, stres na delovnem mestu, učitelji
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (3,45 MB) |
4. Zavzetost zaposlenih v organizaciji 11teamsports steiermark gmbhJure Tertinek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko zavzetosti zaposlenih in njen vpliv na uspešnost organizacije. Zavzetost je danes ena izmed bolj pomembnih tem sodobnega managementa, saj povezuje motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu ter tudi čustveno pripadnost določeni organizaciji, v kateri delujejo. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev zavzetosti, razlike v primerjavi z motivacijo in zadovoljstvom ter pomen, ki ga ima na uspešnost in dolgoročni obstoj samega podjetja. Poseben poudarek je namenjen Gallupovemu modelu, ki se uporablja kot orodje za merjenje in spremljanje zavzetosti zaposlenih. V nadaljevanju je bolj podrobno predstavljeno podjetje 11Teamsports Steiermark Gmbh, njihova organizacijska kultura, struktura zaposlenih in pristopi, s katerimi želi ustvariti spodbudno delovno okolje za vse vpletene v organizaciji. Empirični del temelji na raziskavi med zaposlenimi, kjer so bila proučena njihova stališča, dosedanje izkušnje in pričakovanja glede dela in odnosa samega podjetja do zaposlenih. Analiza je prikazala ključne dejavnike, ki vplivajo na zavzetost ter pokazala, kako pomembna so priznanja in potrditve za zaposlene, da se le-ti počutijo cenjene in imajo možnost za osebnostni razvoj, medtem pa so tudi vključeni v proces oblikovanja pozitivne delovne klime. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšave, ki temeljijo na dobrih praksah iz teorije in prikazanih realnih rezultatih ankete. Diplomsko delo torej združuje teoretične osnove in praktične vpoglede, s čimer opozarja na pomembnost zavzetosti zaposlenih na njihovem delovnem mestu, posledično pa njen vpliv na konkurenčnost in dolgoročno rast same organizacije.
Keywords: zavzetost, zaposleni, nagrajevanje, 11teamsports, produktivnost
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,40 MB) |
5. Možnosti izboljšav delovnega okolja za starejše zaposleneKatja Jurečko, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko staranja prebivalstva in s tem povezanega izziva ustvarjanja ustreznega delovnega okolja za starejše zaposlene. Zaradi demografskih sprememb in podaljševanja delovne dobe se organizacije vse pogosteje srečujejo s potrebo po prilagoditvi delovnih mest, ki bodo podpirala zdravje, zadovoljstvo in delovno učinkovitost starejših zaposlenih. V ospredju je vprašanje, kako vzpostaviti delovno okolje, ki bo hkrati motivacijsko in varno ter spodbudno za medgeneracijsko sodelovanje.
V teoretičnem delu naloge so predstavljeni ključne značilnosti starejših zaposlenih; pravni okvir njihovega zaposlovanja; prednosti in slabosti, ki jih prinašajo organizacijam, ter izzivi, s katerimi se srečujejo pri vključevanju v delovno okolje. Poseben poudarek je namenjen vprašanjem motivacije, prisotnosti stereotipov in diskriminacije, absentizma ter medgeneracijskih konfliktov. Obenem so predstavljeni tudi primeri dobrih praks slovenskih in tujih podjetij, ki so že uspešno uvedla ukrepe za prilagoditev delovnega okolja starejšim zaposlenim.
V empiričnem delu je bila izvedena kvalitativna raziskava v izbrani organizaciji, ki je zajemala poglobljen intervju s pristojno osebo v kadrovski službi. Zbrani podatki so pokazali, da organizacija že prepoznava pomen starejših zaposlenih in si prizadeva za izboljšave, a so prisotne tudi številne priložnosti za nadaljnji razvoj, zlasti na področjih promocije zdravja in sistematičnega prenosa znanja med generacijami.
Na osnovi analiziranih podatkov so bile oblikovane konkretne smernice za izboljšanje delovnega okolja starejših zaposlenih. Premišljene prilagoditve se kažejo kot dejavnik, ki lahko izboljša zadovoljstvo, motivacijo in delovno učinkovitost starejših zaposlenih ter podpre dolgoročno uspešnost organizacije.
Keywords: staranje prebivalstva, starejši zaposleni, izboljšave delovnega okolja, spodbujanje delovne aktivnosti
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1,21 MB) |
6. Soočanje s stresom v izbranem javnem zavodu za mladino, šport in turizem TrbovljeSaša Borštnar, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje problematiko stresa na delovnem mestu v specifičnem javnem zavodu. Cilj raziskave je analizirati dejavnike stresa, njegove posledice ter strategije, ki jih zaposleni uporabljajo za soočanje z njim. Poleg tega se osredotoča na oceno učinkovitosti teh strategij in vlogo socialne podpore pri obvladovanju stresa. V empiričnem delu je izvedena anketa med zaposlenimi, ki meri pogostost stresa, ključne vire obremenitve, vpliv stresa na počutje ter načine spopadanja. Raziskava preverja več hipotez, med drugim razlike v doživljanju stresa med spoloma, vpliv starosti na obvladovanje stresa ter vlogo nadrejenih pri nudenju podpore zaposlenim. Na podlagi analize podatkov so podani predlogi za izboljšanje delovnega okolja in obvladovanje stresa v javnem zavodu. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju problematike stresa ter k oblikovanju učinkovitih strategij za njegovo zmanjševanje.
Keywords: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, stres na delovnem mestu, soočanje s stresom, strategije za soočanje, kratkoročne in dolgoročne posledice stresa
Published in DKUM: 09.09.2025; Views: 0; Downloads: 39
Full text (2,51 MB) |
7. Izgorelost in stres zaposlenih v domovih starejših občanov: vloga motivacije in zadovoljstva pri preprečevanjuTaša Jaušovec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga podrobno opisuje problem izgorelosti in stresa na delovnem mestu. V
nalogi se osredotočamo na to, kakšno vlogo nosita motivacija in zadovoljstvo pri
preprečevanju ter kakšni so rezultati. V delu obravnavamo medsebojno povezanost
stresa, izgorelosti, motivacije, zadovoljstva in kakovosti storitev zaposlenih v domu
starejših občanov. Izhajamo iz dejstva, da je dobro počutje zaposlenih ključno za
učinkovito izvajanje delovnih nalog in zagotavljanje kakovostne oskrbe. Ugotavljamo, da
so zaposleni pogosto izpostavljeni stresu zaradi obremenitev, čustvene izčrpanosti ter
pomanjkanja podpore s strani vodstva in sodelavcev, kar vodi v izgorelost in zmanjšuje
njihovo zadovoljstvo pri delu. Največja izpostavljenost negativnim dejavnikom je
zaznana pri zaposlenih srednjih let in tistih z daljšim delovnim stažem, kar kaže na
dolgoročne učinke delovne preobremenjenosti. Kljub srednji do visoki povprečni
motivaciji so razlike med starostnimi skupinami izrazite, pri čemer starejše zaposlene bolj
motivira delovno okolje, mlajše pa plača in odnosi. Podpora, odnosi in sistem
nagrajevanja so ocenjeni nizko, kar predstavlja pomembno področje za izboljšave.
Rezultati potrjujejo, da izgorelost in stres negativno vplivata na motivacijo in
zadovoljstvo zaposlenih ter posredno tudi na kakovost storitev. Pomanjkljiva podpora in
občutek preobremenjenosti zmanjšujeta delovno zavzetost in lahko dolgoročno
povzročita fluktuacijo kadra. Ob koncu dela poudarjamo še pomen povratne zanke za
izboljšanje delovnih pogojev, organizacije dela ter krepitve medosebnih odnosov in
sistemov podpore, s ciljem povečanja zadovoljstva in dolgoročne učinkovitosti zaposlenih
v socialnovarstvenih zavodih.
Keywords: Izgorelost, stres, motivacija, zadovoljstvo, zaposleni, Dom starejših
občanov
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 49
Full text (1,99 MB) |
8. Analiza razlik pri razumevanju upravljanja nagrajevalnih sistemov med generacijo y in zAjda Habjanič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga analizira, kako so različni sistemi nagrajevanja v podjetjih vplivali na posameznike, ki so bili v njih zaposleni, in kako so jih lahko podjetja upravljala ter si na tak način z njimi pomagala pri doseganju svojih strateških ciljev. Analiza je bila izvedena med dvema različnima generacijama, generacijo Y in generacijo Z. Bistvo te analize je bilo raziskati, ali obstaja razlika med upravljanjem nagrad na delovnem mestu glede na to, iz katere generacije prihaja posameznik.
Generacija Y, ki je sedaj v večini prisotna na trgu dela, ima svoje kvalitete, pa vendar za njo na trg dela prodira generacija Z, ki ima popolnoma nove delovne veščine in predstave o tem, kako bi naj delovno okolje izgledalo. Zato je analiza vključevala tudi predstavitev motivacije, ki je po svoji razvejanosti eden izmed najpomembnejših dejavnikov zadovoljstva pri delu. Iz motivacije na delovnem mestu izhaja več teorij, kako nagrajevati zaposlene za čim boljši izkoristek delovne sile. V magistrskem delu so bile zajete teorije, ki so pomembne za obravnavo te teme.
Poleg preučevane teorije iz literature je analiza temeljila tudi na empirični raziskavi. Analiza podatkov, zbranih pri opravljeni anketi med dvema zgoraj omenjenima generacijama, je omogočila nekoliko jasnejšo sliko o pričakovanjih pri nagrajevanju na delovnem mestu.
Podatki te empirične raziskave so koristni za podjetja, saj nudijo realno sliko pričakovanj in tudi njihova pričakovanja, kar se tiče nagrad na delovnem mestu. Podali so boljše razumevanje, kateri sistemi nagrajevanja so za določeno generacijo primernejši. S tem bodo podjetja, ki zaposlujejo ti dve generaciji, lahko imela jasnejše razumevanje, kako motivirati, spodbujati in zadržati svoj človeški kader.
Keywords: nagrajevalni sistemi, motivacija, generacija Y, generacija Z, management človeških virov
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (2,07 MB) |
9. Ženske na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvuLana Kovačević, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksno in aktualno problematiko neenakopravne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvu. Kljub dejstvu, da ženske predstavljajo približno polovico delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, še vedno zasedajo manjši delež najvišjih vodstvenih funkcij, kar kaže na ovire, ki omejujejo njihov karierni napredek.
Predstavljen je družbeni in socialni položaj žensk ter njihov status v managementu, prednosti in slabosti ženskih voditeljic, razlike med moškimi in ženskimi stili vodenja, pri čemer je poudarek na dejstvu, da ženske pogosteje uporabljajo participativne, vključujoče in čustveno inteligentne pristope k vodenju. Kljub pozitivnim lastnostim ženske pogosto niso prepoznane kot primerne kandidatke za najvišje funkcije, saj nanje še vedno vplivajo spolni stereotipi in predsodki.
Podrobno so predstavljene glavne karierne ovire žensk: spolni stereotipi in diskriminacija, težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, pomanjkanje mentorskih odnosov, spolno nadlegovanje, nižje plačilo za enako delo in pomanjkanje vzornic, vpliv materinstva, ki pogosto dodatno oteži karierni napredek, ter notranje ovire, kot so pomanjkanje samozavesti, perfekcionizem in strah pred neuspehom.
Empirični del raziskave vključuje poglobljene polstrukturirane intervjuje z ženskami na vodilnih položajih v slovenskih zavarovalnicah ter kvantitativno analizo javno dostopnih podatkov o plačah članov uprav. Intervjuvanki Nada Klemenčič in Vanja Hrovat podajata osebna pričevanja o svoji karierni poti, izzivih, s katerimi sta se soočali, in strategijah, ki so jima pomagale premagati ovire. Analiza plač razkrije pomembne razlike v bruto in variabilnih prejemkih med ženskami in moškimi na primerljivih vodstvenih položajih v slovenskih zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d. d. in Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici, d. v. z.
Na osnovi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje enakosti spolov v zavarovalniškem sektorju, med drugim: uvedbo mentorskih programov za ženske, promocijo vključujoče organizacijske kulture, ukrepe za boljše usklajevanje dela in zasebnega življenja, transparentno plačno politiko ter odpravo diskriminatornih praks pri napredovanju.
Keywords: ženske, vodilni položaji, slovensko zavarovalništvo, enakost spolov, stekleni strop, spolna diskriminacija, profesionalne ovire, organizacijska kultura, vodenje, spodbujanje raznolikosti, kadrovska politika, spolna integracija, stereotipi, vključujoče vodenje, vodstvene strategije, karierne priložnosti, enake možnosti.
Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 51
Full text (1,34 MB) |
10. Motivacijski dejavniki v javnem sektorju: analiza plačne skupine G in JMihaela Lovrec, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava motivacijske dejavnike zaposlenih v javnem sektorju, natančneje zaposlenih na področju kulture. Namen raziskave je bil proučiti ključne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih ter ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med zaposlenimi v obeh plačnih skupinah glede na demografske značilnosti in zaznavanje motivacijskih dejavnikov.
V teoretičnem delu naloge so predstavljeni temeljni koncepti motivacije, motivacijskih dejavnikov ter značilnosti javnega sektorja in plačnega sistema. Podrobneje so analizirani ključni motivacijski dejavniki, kot so višina plače, možnosti napredovanja, delovni pogoji, odnosi med sodelavci in varnost zaposlitve. Raziskovalni del temelji na kvantitativni analizi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 195 zaposlenih v javnem sektorju, predvsem s področja kulture.
Rezultati raziskave kažejo, da dobro opravljeno delo, dobri odnosi s sodelavci in delovni pogoji predstavljajo najpomembnejše motivacijske dejavnike zaposlenih, medtem ko višina plače in varnost zaposlitve nimata tolikšne pomembnosti, kot smo predvidevali. Ugotovljeno je bilo, da se zaposleni v plačni skupini G in plačni skupini J razlikujejo glede na stopnjo izobrazbe in spol, pri čemer so višje izobraženi posamezniki pogosteje zaposleni v plačni skupini G. Prav tako raziskava potrjuje, da sta nezadovoljstvo z delovnimi pogoji in omejene možnosti kariernega napredovanja najpogostejša razloga za zamenjavo delovnega mesta.
Na podlagi ugotovitev magistrsko delo ponuja priporočila za izboljšanje motivacije zaposlenih v javnem sektorju, med katerimi so izboljšanje delovnih pogojev, večje možnosti za napredovanje ter boljše priznavanje in nagrajevanje uspešnosti zaposlenih. Naloga s tem prispeva k razumevanju motivacije zaposlenih v javnem sektorju in odpira možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju.
Keywords: javni sektor, motivacija, motivacijski dejavniki, zaposleni, plačna skupina G, plačna skupina J.
Published in DKUM: 16.06.2025; Views: 0; Downloads: 115
Full text (2,28 MB) |
