Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaključno delo predstavlja primerjalno analizo funkcionalnosti in zmogljivosti štirih orodij za rudarjenje procesov. Raziskava temelji na večdimenzionalni oceni šestih ključnih sklopov funkcionalnosti. Rezultati kažejo, da odprtokodna orodja zagotavljajo visoko prilagodljivost in dostop do širokega nabora algoritmov, vendar zahtevajo obsežnejše tehnično znanje. Komercialna orodja nudijo intuitivne uporabniške vmesnike in napredne integracijske možnosti. Glavna ugotovitev raziskave je, da izbira najustreznejšega orodja temelji na specifičnih potrebah in tehničnih zmogljivostih organizacije.
Ključne besede: rudarjenje procesov, primerjalna analiza, poslovni procesi
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (6,47 MB)

Opis: 20. stoletje lahko upravičeno imenujemo "stoletje migracij". Trditev lahko prenesemo tudi v 21. stoletje, ko so selitve postale nekaj vsakdanjega. Migracije so bile na nivoju države Slovenije v tem obdobju zelo pestre, zato smo raziskovalno območje omejili le na nivo severovzhodne Slovenije. Pomembno je, da migracije ne obravnavamo le kot prostorske premike prebivalstva, pač pa kot globlji družbeni proces, ki pridobiva vedno večji pomen. Razumeti je treba tudi demografske procese in dejavnike teh procesov. 2. svetovna vojna predstavlja veliko ločnico v procesu migracij. Med potekom 2. svetovne vojne in tudi po njej imamo nešteto primerov političnih migracij. Največ migracij je nastalo zaradi prisile oblasti, nekatere pa zaradi bega ljudi v strahu pred grozečimi nevarnostmi. Prav tako je 2. svetovna vojna prinesla spremembo oblasti in režima. Jugoslavija je postala socialistična država z načrtovanim planskim gospodarstvom. Cilj novih oblasti je bil izvesti socialistično družbeno revolucijo, ki naj bi slonela na delavskih množicah. To je privedlo tudi do revolucije v procesu migracij. Slovenija je postala v šestdesetih letih imigracijska država, kar velja še danes, selitveni tokovi znotraj Slovenije pa so svobodni in množični. Značilen je bil proces bega prebivalstva iz podeželja v mesta, začel se je proces deagrarizacije. Povsem normalno je, da so bile migracije v obdobju, dolgem skoraj 70 let, zelo pestre ter so povzročile določene družbene spremembe. Kot drugo pomembno ločnico v raziskovalnem obdobju pa velja omeniti še leto 1991, ko je bila izvedena osamosvojitev Slovenije. Ponovni prehod v demokratičen in kapitalistični režim je povzročil spremembe tudi v selitvenem gibanju. Dejstvo, da je Slovenija leta 2004 postala tudi polnopravna članica Evropske unije, je dodatno prispevalo k pestrejšim migracijam, ki so del svetovnih gibanj.
Ključne besede: Ključne besede: prebivalstvo, migracije, naravno gibanje prebivalstva, selitveno gibanje prebivalstva, severovzhodna Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2013; Ogledov: 3697; Prenosov: 355
Celotno besedilo (4,16 MB)