SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 165
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Oblike javno-zasebnega partnerstva : diplomsko delo
Meta Majnik, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, javne službe, diplomske naloge
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 2411; Prenosov: 0

3.
4.
5.
6.
Evrohipoteka : diplomsko delo
Maša Uranjek, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: evrohipoteke, hipoteke, stvarno pravo, hipotekarni krediti, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 1965; Prenosov: 232
.pdf Polno besedilo (314,45 KB)

7.
UPORABA PRAVA V MEDNARODNI TRGOVINSKI ARBITRAŽI
Anja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Reševanje sporov na mednarodnem nivoju je dandanes postalo pogosto in potrebno, zlasti v trgovinskih sporih. Arbitraža predstavlja način reševanja sporov, ki temelji na soglasju (sporazumu) sprtih strank. Nadalje mednarodna trgovinska arbitraža predstavlja zelo pogost način reševanja sporov v pravnih razmerjih z mednarodnim elementom (na primer: stranki prihajata iz različnih držav). Najpomembnejša delitev arbitraž, je delitev na priložnostno (ad hoc) in institucionalno arbitražo, pri čemer ima vsaka določene prednosti, pa tudi slabosti. Prednost reševanja spora z arbitražo je tudi v možnosti strank, da določijo pravo, ki naj se uporabi za presojo arbitražnega sporazuma, merodajna procesna pravila in pravo, ki naj se uporabi za vsebinsko presojo spora. Avtonomija volje strank predstavlja najpomembnejši pravni vir arbitraže. Stranke lahko izberejo tudi tri različne skupine pravnih pravil, ki naj se uporabijo za presojo posameznega področja. Arbitri so dolžni spoštovati avtonomijo volje strank in delovati v skladu z izraženim soglasjem volj strank. V primeru odsotnosti sporazuma strank o pravu, ki naj se uporabi, so za določitev merodajnega prava pristojni arbitri. Pri izbiri in določitvi merodajnega prava bodisi s strani strank, bodisi s strani arbitrov, pa obstajajo določene omejitve, ki pridejo do izraza zlasti v zadnji fazi — to je v postopku izpodbijanja domačih arbitražnih odločb in v postopku priznavanja in izvršitve tujih arbitražnih odločb pred nacionalnimi sodišči. Upoštevanje teh omejitev s strani strank in arbitrov je bistvenega pomena za učinkovanje arbitražne odločbe.
Ključne besede: mednarodna trgovinska arbitraža, trgovinski spori, uporaba prava, avtonomija volje strank, veljavnost arbitražnega sporazuma, procesna pravila, materialna pravila, javni red, izpodbijanje, priznanje in izvršitev
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2710; Prenosov: 448
.pdf Polno besedilo (538,90 KB)

8.
SKUPNI REFERENČNI OKVIR EVROPSKEGA POGODBENEGA PRAVA
Petra Košmrlj, 2009, diplomsko delo

Opis: Leta 1989 je Evropski parlament na Komisijo naslovil resolucijo, v kateri ugotavlja potrebo po boljšem, bolj koherentnem pogodbenim pravom za potrebe učinkovitega delovanja notranjega trga ES. Osem direktiv, ki sedaj predstavljajo »acquis communautaire« pogodbenega prava, so precej nekonsistentne. Komisija se je z Evropski parlamentom strinjala in začela pripravljati obširen projekt imenovan Skupni referenčni okvir ter pozivala vse zainteresirane raziskovalne skupine naj oddajo svoje prijave. Prijavilo se je kar nekaj skupin in v letu 2004 so pričele s svojim delom. Nekaj skupin je že pred tem sodelovalo v projektih, ki so imele za cilj ali poiskati razlike v različnih pogodbenopravnih ureditvah ali pa izdelati nova pravila in splošna načela. Naloga, ki jim jo je naložila Komisija, je bila poiskati najboljše rešitve, ki jih ponuja pogodbeno pravo ES kot tiste, ki jih ponujajo pogodbena pravila držav članic. Pri tem naj bi bil poudarek na potrošniškem pravu. V letu 2008 je bil prvič izdan akademski osnutek CFR. Vsebinsko je obseg mnogo širši kot ga je predlagala Komisija v svojih sporočilih. Ne prinaša le pravil pogodbena prava, ampak tudi nepogodbene obveznosti, lastniško pravo ter pravno ureditev trustov. Avtroji so sicer upoštevali predlog Komisije in oblikovali tudi specifično urejena pravila za potrebe potrošnikov. Vendar pa vse ni tako enostavno kot se morda sprva sliši. Ena glavnih pomanjkljivosti je primerna pravna podlaga za sprejem CFR. ES (oz. v prihodnosti EU) v Pogodbi o Evropski skupnosti ( oz. PDEU) za sprejem zakonodaje s področja zasebnega prava. Druga težava je uporaba CFR. Če je pravi namen Komisije poenotiti pogodbeno pravo, se zdi edina prava rešitev sprejem uredbe, ampak tega Komisija nima namena narediti. Vloga, ki jo ima Komisija v mislih, je t. i. opcijski instrument, ki pomeni, da bi stranki lahko CFR izbrali za merodajno pravo, ki bi urejalo njuno razmerje, če bi to hoteli. Druga vloga, ki jo ima v mislih Komisija, je pripomoček — »toolbox« za zakonodajalce. CFR bi tako lahko bil v pomoč tako nacionalnim kot zakonodajalcem Es ter sodiščem pri interpretaciji pravil pogodbenega prava. Prihodnost CFR je popolnoma v rokah Komisije. Prvi korak, ki bi ga morala narediti, pa je prevesti DCFR v vse uradne jezike EU, saj bi tako javnost imela boljšo predstavo, kaj pričakovati od končnega, političnega CFR.
Ključne besede: Ključne besede: pogodbeno pravo ES, potrošniško pravo, Skupni referenčni okvir, akademski osnutek skupnega referenčnega okvirja, pravna podlaga, opcijski instrument, pripomoček za zakonodajalce
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 1678; Prenosov: 194
.pdf Polno besedilo (355,58 KB)

9.
PRIMERJALNOPRAVNA ANALIZA OBDAVČITVE DOBIČKA PRAVNIH OSEB V IZBRANIH EVROPSKIH DRŽAVAH
Gregor Brajovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Priča smo nenehnim razpravam o davčni politiki Republike Slovenije, njeni učinkovitosti, preobremenjenosti gospodarstva z davki, primerjavah z drugimi državami... Vse to so zelo odmevne in aktualne teme slovenskega vsakdana, ki jim nikakor ni videti konca. Problem se najverjetneje skriva v dinamičnem dogajanju na svetovnem trgu in v pomembnosti davkov za državo z vidika vključenosti v svetovne tokove, s tem zagotavljanju dovolj velike donosnosti in obenem zagotavljanju pogojev konkurenčnosti domačega gospodarstva. Ti dve kategoriji se med seboj največkrat izključujeta in predstavljata svojevrsten izziv vsaki državi. Preprostih in absolutnih rešitev na tem področju ni mogoče pričakovati. Pa vendar diplomska naloga podaja nekaj jasnih izhodišč za potavitev smernic reševanja tega problema. Poudarek je predvsem na davčnih olajšavah, oprostitvah, pravni varnosti sistemov obdavčitve in različnih modelih sistema davka na dobiček v izbranih državah. Osredotočenost na davčno osnovo in podrobna analiza njenih elementov, ob upoštevanju trenutnega stanja gospodarstva, lahko odločilno prispeva k izboljšavi obstoječe ureditve davka na dohodke pravnih oseb. Ob analizi ekonomskih in pravnih vidikov problematike ter upoštevaju vključenosti Slovenije v evropske tokove lahko spoznamo globino in obsežnost obravnavane tematike. V nalogi se osredotočam izključno na davek od dohodkov pravnih oseb, ki predstavlja le del našega davčnega sistema. Njegovo učinkovitost, pravno varnost, izdatnost in druge lastnosti sistema davka od dohodkov pa poskušam okvirno primerjati z izbranimi državami.
Ključne besede: Davek, obdavčitev pravnih oseb, davčna stopnja, učinkovitost, pravna varnost, primerjava
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 1590; Prenosov: 257
.pdf Polno besedilo (651,07 KB)

10.
VARSTVO OKOLJA V OKVIRU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Mihael Centrih, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga obravnava vprašanje, ali Svetovna trgovinska organizacija (STO) poleg svojih primarnih nalog omogoča tudi varstvo okolja. STO je namenjena liberalizaciji svetovne trgovine, zaradi česar so v vsem tem dolgem času obstoja bili sprejeti številni sporazumi in drugi akti. Nobeden od njih ni bil namensko sprejet zaradi varstva okolja, vendar določeni vsebujejo t.i. zelene klavzule. Najpomembnejšo zeleno določbo, kadar pride do konflikta med varstvom okolja in prosto trgovino, vsebuje Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1947, ki je predhodnik današnje STO. XX. člen tega sporazuma vsebuje splošne izjeme, ki jih je mogoče uporabiti, kadar želi članica STO opravičiti ukrep, ki je neskladen s pravnim redom STO. Opazimo lahko, da z leti varstvo okolja postaja vedno pomembnejše in temu trendu sledi tudi STO. Pogajanja na tem področju so vedno intenzivnejša, poleg tega pa se poskuša pospešiti liberalizacijo okoljskih storitev in blaga. Tudi reševanje okoljskih sporov danes vedno bolj poteka v luči varstva okolja, ki je postalo pomembnejše kot svetovna trgovina brez omejitev.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, varstvo okolja, člen XX GATT, okoljski spori, TBT Sporazum, zelene klavzule.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 1546; Prenosov: 197
.pdf Polno besedilo (514,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici