| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 248
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
The possibility of using self-defence against non-state actors : magistrsko delo
Patricija Glavica, 2023, master's thesis

Abstract: This master’s thesis systematically and in-depth examines the notion of self-defence, primarily through the ratione personae aspect and thus focuses on the possibility of its use against non-state actors. While the use of self-defence against non-state actors is not a new phenomenon in international law, it is nonetheless taking on new dimensions, particularly in the context of the fight against terrorism. The right to self-defence is one of the exceptions to the jus cogens prohibition of the use of force. It is an ‘inherent’ right, codified in Article 51 of the UN Charter and forming part of customary international law. According to the primary understanding, the right to self-defence had a State-centric approach, which was also continuously affirmed in the jurisprudence of the International Court of Justice. Consequently, a State could only use self-defence against a non-state actor if its actions were imputable to another State in whose territory defensive force was being used. However, especially after the 9/11 attack there have been tendencies to broaden the right to self-defence and allow its use even if the actions by a non-state actor are not attributable to a State under the current attributability standards. Due to the complexity of the right to self-defence it requires careful examination through different aspects and sources of international law. It can be observed that the opinions regarding the expansion of the right to self-defence are very different. Firstly, scholars have widely divergent views regarding the correct interpretation of Article 51 of the UN Charter under the rules of the VCLT. Secondly, in its previous judgements, the International Court of Justice has maintained the State-centric approach, while potentially allowing room for a more expansive approach to self-defence. Thirdly, States have since the 9/11 attack started to regularly invoke the right to self-defence when using extraterritorial force against non-state actors. However, the reactions of States relating to such use of force and the opinions of scholars regarding the implications of such State practice, are equivocal. Taking everything into consideration this master’s thesis concludes that neither Article 51 of the UN Charter nor customary international law allow the use of self-defence against non-state actors, whose actions are not attributable to a State. Although the right to self-defence is undoubtedly expanding, its scope is not yet fully crystallized.
Keywords: the right to self-defence, non-state actors, the prohibition of the use of force, terrorism, Article 51 of the Charter of the United Nations, extraterritorial use of force, jus ad bellum, Nicaragua case, attributability
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 508; Downloads: 86
.pdf Full text (1,48 MB)

2.
POSTOPEK REŠEVANJA SPOROV S POSEBNIM POUDARKOM NA PRAVNEM UČINKU POROČIL PANELNIH SKUPIN IN PRITOŽBENEGA ORGANA V PRAVU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Katja Ramšak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je največja trgovinska organizacija, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1995. Njeni temelji so določeni v Splošnem sporazumu o carinah in trgovini (GATT). WTO in izboljšan ter učinkovitejši postopek za reševanje sporov v primerjavi z prejšnjim GATT postopkom je rezultat Urugvajskega kroga pogajanj. Postopek za reševanje sporov v WTO je nadgradnja postopka za reševanje sporov pod GATT sistemom. Pravila, ki urejajo postopek reševanja sporov so urejena v Dogovoru o pravilih in postopkih za reševanje sporov (DSU). Postopek reševanja sporov v WTO poteka v treh fazah. Najprej se postopek začne s posvetovanjem, sledi postopek pred panelno skupino in Pritožbenim organom ter zaključi s izvajanjem poročil panelne skupine in Pritožbenega organa od države kršiteljice. Ko panelna skupina in Pritožbeni organ izdajo poročila, sprejeta od Organa za reševanje sporov, so pravno zavezujoča za države članice.
Keywords: Organ za reševanje sporov, Pritožbeni organ, panelna skupina, Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov, Splošni sporazum o carinah in trgovini, Mednarodna trgovinska organizacija, Svetovna trgovinska organizacija
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 279; Downloads: 12
.pdf Full text (869,57 KB)

3.
Študijsko gradivo pri predmetu Mednarodno javno pravo : zbirka vaj
Matjaž Tratnik, Petra Weingerl, 2023

Abstract: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je namenjeno študentom prve stopnje bolonjskega študijskega programa Pravo pri predmetu Mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Študijsko gradivo je pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu. Naloge so razdeljene na dva dela. Prvi del zajema praktične primere, drugi del pa vprašanja in trditve. Pričujoči Zbirki vaj je priložena tudi Ustanovna listina Združenih narodov s Statutom Meddržavnega sodišča. Študijsko gradivo služi kot priprava na izpit pri predmetu Mednarodno javno pravo, kot pripomoček pa lahko pride prav tudi pri drugih predmetih s področja mednarodnega prava.
Keywords: mednarodno pravo, subjekti, viri, načela mednarodnega prava, mirno reševanje sporov, človekove pravice, Organizacija združenih narodov, Svetovna trgovinska organizacija
Published in DKUM: 21.08.2023; Views: 422; Downloads: 37
.pdf Full text (26,56 MB)
This document has many files! More...

4.
Pridobitev državljanstva po ukrajinskem in slovenskem pravu : magistrsko delo
Karolina Berkun, 2023, master's thesis

Abstract: Turbulentno in zahtevno obdobje je spremenilo pogled posameznika na vprašanje državljanstva. V zadnjih letih gre za dvig stopnje nacionalne zavesti državljanov, samoidentifikacije naroda in povečanja zanimanja in vključevanja državljanov v državogradnjo procesov. Magistrsko delo obravnava nastanek in razvoj pojma državljanstva ter temeljna načela pridobitve državljanstva. Magistrsko delo se osredotoča predvsem na pravno ureditev postopka pridobitve državljanstva v Ukrajini in v Republiki Sloveniji. Pri tem je analiza med obema ureditvama preiskana z vidika Slovenije kot države članice Evropske unije in Ukrajine kot »tretje« države. V nalogi so raziskane podobnosti in razlike med pravnimi ureditvami, poudarjena je problematika postopkov pridobitve državljanstva tako v Ukrajini kot v Sloveniji. Koruptivna dejanja v javnem sektorju Ukrajine ter pomanjkljiva ureditev časovnih rokov v postopku pridobitve državljanstva v Sloveniji sta poglavitna vzroka za predolg in zapleten postopek sprejema v državljanstvo. Prispevek magistrskega dela se kaže v opozorilih na pomanjkljivo zakonodajno ureditev postopka pridobitve državljanstva v obeh državah ter predlogih za izboljšanje le-teh.
Keywords: državljansko pravo, pravica, državljanstvo, ukrajinsko državljanstvo, slovensko državljanstvo, Evropska konvencija o državljanstvu, postopek
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 544; Downloads: 73
.pdf Full text (1,48 MB)

5.
Mednarodna odgovornost držav za okoljsko škodo : magistrsko delo
Helena Talan, 2023, master's thesis

Abstract: Mednarodna odgovornost držav za okoljsko škodo se nanaša na obveznosti držav, da preprečijo in obravnavajo okoljsko škodo, ki jo povzročijo s svojimi dejavnostmi, vključno z dejavnostmi zasebnih povzročiteljev, ki delujejo v njihovi pristojnosti. Ta odgovornost izhaja iz različnih virov mednarodnega prava, vključno z običajnim mednarodnim pravom, mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava. Mednarodno okoljsko pravo je tesno povezano s podnebnimi spremembami, saj so podnebne spremembe eno od najbolj pomembnih okoljskih vprašanj, s katerimi se danes sooča svet. Zagotavlja pravni okvir za obravnavanje podnebnih sprememb, vključno z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in spodbujanjem trajnostnega razvoja, na podlagi številnih pogodb in sporazumov, kot so UNFCCC in Pariški sporazum. Degradacija okolja je povezana tudi s kršenjem temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, zdravja ter varnega in zdravega okolja. Zato se v mednarodnem okoljskem pravu vse bolj priznava pomen varstva človekovih pravic v okviru onesnaževanja okolja. Podnebne spremembe so priznane kot grožnja človekovim pravicam, zlasti pravicam ranljivih skupin prebivalstva, kot so avtohtone skupnosti, ženske in otroci. Zato mednarodni organi vse bolj priznavajo, da morajo države za zaščito človekovih pravic sprejeti ukrepe za blažitev in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb.
Keywords: mednarodna odgovornost, okoljska škoda, podnebne spremembe, previdnostno načelo, načelo prepovedi povzročanja škode, načelo trajnostnega razvoja, UNFCCC, Pariški sporazum, človekove pravice, ARSIWA
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 488; Downloads: 66
.pdf Full text (826,26 KB)

6.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV V MEDNARODNI TRGOVINI S POUDARKOM NA KONCILIACIJI
Maša Gjerek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Število sporov med poslovnimi subjekti v mednarodnem okolju se povečuje. Sodišča postajajo preobremenjena, kar posledično vpliva na njihovo slabšo učinkovitost. Rešitev predstavljajo različne oblike alternativnih metod za reševanje sporov, katere skupne značilnosti postopkov so hitrost reševanja, neformalnost ter nestrukturiranost. Eno izmed metod alternativnega reševanja sporov predstavlja postopek konciliacije. Gre za postopek z največjo mero prostovoljnosti in dostopnosti na podlagi dogovora med sprtimi strankami. Konciliator, kot tretja in nevtralna oseba skuša stranki pripraviti za sodelovanje, zastavlja sam potek in disciplino postopka ter stremi k prijateljski rešitvi spora, ki bo zadovoljiva za obe sprti strani. Na mednarodni ravni ureja enotna pravila postopka konciliacije Vzorčni zakon o mednarodni trgovinski konciliaciji, ki je rezultat dela Uncitrala. Njegov namen je vzpodbuditi uporabo konciliacije, njeno predvidljivost ter varnost postopka. Vzorčni zakon je vplival na razvoj omenjenega področja v sosednji Republiki Hrvaški s sprejetjem Zakona o spravi, v Avstriji s sprejetjem Zakona o civilnopravni mediaciji ter Madžarski z Zakonom o mediaciji. Prav tako je Slovenija z Zakonom o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah zagotovila zakonski okvir za uporabo metod mirnega reševanja sporov.
Keywords: ADR, KONCILIACIJA, UNCITRAL, VZORČNI ZAKON O MEDNARODNI TRGOVINSKI KONCILIACIJI, ZAKON O MEDIACIJI V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH, ZAKON O SPRAVI, ZAKON O MEDIACIJI
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 957; Downloads: 23
.pdf Full text (521,69 KB)

7.
NAČELO NAJVEČJIH UGODNOSTI V SISTEMU GATT/STO
Marko Čuš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podrobna predstavitev krovnega načela STO, načela največjih ugodnosti. V diplomski nalogi je obravnavan njegov razvoj, obseg uporabe, najpomebnejši primere, problematike pri aplikaciji, izjeme, itd.
Keywords: MFN klavzula, načelo nediskriminacije, podobnost izdelkov, STO, GATT, GATS, recipročnost, free-riding, SSP, MFN izjeme.
Published in DKUM: 20.02.2023; Views: 500; Downloads: 18
.pdf Full text (466,18 KB)

8.
Hipoteka v hrvaški in slovenski pravni ureditvi : magistrsko delo
Valentin Delević, 2022, master's thesis

Abstract: Predmet preučevanja in analize v magistrskem delu je ena od podvrsti zastavne pravice, natančneje njena ureditev. Predstavljena in primerjana je ureditev hipoteke v hrvaški in slovenski pravni ureditvi. Hipoteka predstavlja relativno kompleksen pravni institut, zato je bil trud usmerjen v njegovo čimbolj sistematično in natančno obdelavo z vidika obeh pravnih redov. Poglaviten del magistrskega dela je namenjen ugotavljanju in primerjanju ureditve hipoteke v Sloveniji in nam, poleg Avstrijskega, najbližjem pravnem redu – Hrvaškem. Slednje je osnova za sistematično preučevanje podobnosti in razlik med omenjenima pravnima redoma z vidika najprepoznavnejšega instituta stvarnopravnega zavarovanja. Oblik zavarovanj in utrditev obveznosti, ki upniku dajejo močnejše jamstvo, da bo ob zapadlosti poplačan, je veliko. Eden najpomembnejših tovrstnih institutov je hipoteka. Gre za neposestno zastavno pravico na nepremičnini, na kateri zastavitelj ohrani posest in jo še naprej uporablja ter izkorišča. Kot podvrsta zastavne pravice je hipoteka omejena stvarna pravica zastavnega upnika na točno določeni tuji stvari ali pravici, namen katere je zavarovanje ene ali več določenih terjatev. Zastavnega upnika upravičuje, da si prednostno pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja poplača svojo zapadlo terjatev iz vrednosti zastavljene stvari, če ta ni pravočasno poplačana. Slednje nudi hipotekarnemu upniku relativno trdno zavarovanje, saj je tržna vrednost nepremičnin znana in dokaj stabilna. Pravna reda obeh držav in hkrati ureditvi hipoteke sta si načeloma precej podobni, vendar med njima obstajajo tudi razlike, ki pa jih je sicer mnogo manj, kar zaradi skupne zgodovine in iste pravne tradicije ne preseneča. Tako je hipoteka v obeh ureditvah akcesorna pravica, kar pomeni, da je v vsem vezana na zavarovano terjatev. Kot taka je prenosljiva samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve. Ključna razlika med ureditvama je vsekakor togost slovenskega pravnega reda. Ta namreč ne omogoča razpolaganja s še neizbrisano hipoteko in možnosti zamenjave vrstnega reda hipoteke. Prav tako ne pozna lastniške hipoteke, prostovoljne sodne hipoteke, pridržka prvenstvenega reda, nezastarljivosti hipoteke ter alternativnega načina realizacije v obliki začasnega upravljanja. Na drugi strani pa se kaže njegova prednost na področju zunajsodne prodaje notarske hipoteke, ki je na Hrvaškem ne poznajo.
Keywords: stvarno pravo, hipotekarno pravo, zastavna pravica, zastavna pravica na nepremičnini, hipoteka, nastanek hipoteke, prenos hipoteke, prenehanje hipoteke, zavarovana terjatev.
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 760; Downloads: 196
.pdf Full text (1,95 MB)

9.
Položaj državnih podjetij pred ICSID razsodišči : magistrsko delo
Špela Beranič, 2022, master's thesis

Abstract: Položaj državnih podjetij pred ICSID razsodišči povzroča največ težav v okviru presoje personalne pristojnosti razsodišč. Upoštevajoč člen 25 Konvencije ICSID, mora ena stranka predstavljati državo pogodbenico Konvencije ICSID, druga pa investitorja, katerega domača država je njena podpisnica. Nadalje se od investitorja dodatno zahteva pogoj nacionalnosti druge države. Pravne osebe so tako pasivno kot aktivno legitimirane pred ICSID razsodišči, državna podjetja pa so zaradi tesnih povezav z domačo državo podvržena kriterijem Broches testa. Slednji omogoča dostop do ICSID razsodišč državnim podjetjem, ki ne ravnajo kot zastopnik domače države in ne izvajajo javnih funkcij. Najbolj odmevna razlaga obeh vej testa poteka skladno s členom 5 in 8 ARSIWA. Vprašanje ravnanja državnega podjetja kot zastopnika države sovpada s členom 8 ARSIWA, ki določa pripisljivost ravnanja državi, kadar subjekt deluje po navodilih, z usmeritvami ali pod nadzorom države. Situacije, v katerih subjekt ravna po navodilih države, v praksi niso sporne, saj se pripiše ravnanje, ki ga je država dejansko zapovedala. Več težav povzroča ravnanje, opravljeno pod nadzorom države. Pri tem konkurirata dva testa, in sicer effective control test, razvit s strani Meddržavnega sodišča, in overall control test, razvit s strani Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Za overall control test zadostuje vpletenost države pri organiziranju, usklajevanju ali načrtovanju ravnanj, poleg financiranja, usposabljanja in opremljanja ali zagotavljanja podpore subjektu. Effective control test pa predstavlja strožji standard, saj brez dodatnih konkretnih dokazov zgoraj navedeno ne rezultira v pripisljivosti, razen če ima država možnost nadzora nad začetkom operacije, načinom njenega izvajanja in njenim koncem. Druga veja Broches testa sovpada s členom 5 ARSIWA, ki določa pripisljivost ravnanja subjekta, katerega nacionalno pravo njegove domače države pooblašča za izvajanje javnih funkcij. Za izpolnitev tega standarda se na prvem mestu zahteva formalni prenos pooblastila za izvajanje funkcij na določen subjekt. Kot drugo pa je pomembno vprašanje narave javnih funkcij. Temeljni kriterij razlikovanja javnih od nejavnih funkcij kot nepripisljiva opredeljuje dejanja gospodarske narave. Kot takšna so razsodišča spoznala svetovanje, zagotavljanje informacij podjetjem, računovodske storitve in nudenje tehnične pomoči. Kot izvajanje javnih funkcij pa je bilo spoznano izvajanje pooblastil, ki vključujejo uporabo prisile ali pravico do omejevanja oz. nadzora dejavnosti zasebnikov in izdajanje predpisov. Kljub morebitni izpolnitvi obeh opredeljenih pogojev je pripisljivost še zmeraj pogojena s predpostavko, da je pooblaščena funkcija dejansko bila izvršena v konkretnem primeru. Poleg tega je ICSID razsodišče v smoter člena 5 ARSIWA vključilo tudi ultra vires ravnanja, ki so predmet člena 7 ARSIWA. Pri oblikovanju Broches testa je bilo izrecno izpostavljeno, da se državna podjetja ne izključijo iz pojma nacionalnosti za potrebe Konvencije ICSID, zato se lahko pojavi dvom o uporabljivosti testa v postopkih, podvrženih ICSID AFR. Ta namreč nudi dostop do ICSID razsodišč, če materialna ali personalna pristojnost nista v celoti izpolnjeni. Možnost uporabe Broches testa izhaja iz člena 4(2) ICSID AFR, ki neposredno napoti na ostale pogoje personalne pristojnosti po členu 25 Konvencije ICSID. To stališče je podprto tudi z arbitražno in sodno prakso. Navsezadnje, čeprav ICSID arbitražne odločbe nimajo precedenčnega učinka, so razsodišča zavzela stališče, da lahko služijo kot usmeritev arbitrom pri sprejemanju odločitev.
Keywords: Konvencija ICSID, ICSID Additional Facility Rules, nacionalnost druge države, Broches test, zastopnik vlade, izvajanje javnih funkcij, člen 5 ARSIWA, člen 8 ARSIWA, effective control test, overall control test
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 623; Downloads: 76
.pdf Full text (2,16 MB)

10.
Immunity of Heads of State and High-Ranking State Officials for International Crimes : magistrsko delo
Admir Muratović, 2021, master's thesis

Abstract: The present thesis is devoted to the immunity of Heads of State and high-ranking State officials, generally meaning the Heads of Government, and the Foreign Ministers, before the national and international courts, for international crimes as codified in the Rome Statute of the International Criminal Court (ICC), namely the crime of genocide, crimes against humanity, war crimes and the crime of aggression, with partial touch upon the crime of torture as well. The introductory part lays out the prosecution of State officials throughout the history all the way to the World War II, the Nuremberg and Tokyo Trials, and the developments in the decades post-World War II, with the eventual establishment of the ICC. Afterwards, the definitions and list of international crimes are discussed. Following the arguments for the rationale behind immunity and the correlation between immunity and jurisdiction, I elaborate on the various types of immunity, such as State immunity – and its subcategories personal and functional immunities – and diplomatic immunity. Thereby, I discuss at length the range of seemingly outstanding questions relating to, e.g., the scope of State officials entitled to immunity ratione personae, whether the commission of international crimes constitute officials acts, whether the immunity of State precludes a lawsuit towards State for breaches of jus cogens norms by acts that qualify as acta jure imperii, whether the diplomatic immunity pertains to high-ranking State officials other than ambassadors and diplomatic agents, etc. The explanations of other, less debatable questions, such as the distinction between personal and functional immunities for international crimes before national courts, is also provided. In the following part, I analyse the immunity of the incumbent high-ranking State officials before international courts, with a particular focus set on the ICC and Article 27 of the Rome Statute. Emphasizing provisions concerning international cooperation and judicial assistance to the ICC, I bring up Article 98 of the Rome Statute as a counterweight to the rejection of immunity before the ICC, and consider the interplay between both, Articles 27 and 98. Another point of divergence here is the question of which States fall under the scope of the term ‘third State’ in Article 98 of the Rome Statute. Furthermore, the analysis of the Al-Bashir case is provided through the application of the United Nations (UN) Security Council Resolution 1593 (2005), as well as Articles 25 and 103 of the UN Charter. Additionally, I intend to provide a method of resolving some of the ambiguities stemming out of the seemingly contradicting Rome Statute provisions by applying the rules of treaty interpretation, in particular its subsidiary means, discerning the object and purpose of the Rome Statute through the lenses of its Preamble. In the final part, I have sought out various other concepts that could supersede the immunity of high-ranking State officials for international crimes, including the jus cogens international crime exception to immunity, the obligation aut dedere aut judicare, and the universal jurisdiction.
Keywords: State immunity, immunity ratione personae, immunity ratione materiae, Heads of State, high-ranking State officials, international crimes, international courts, International Criminal Court (ICC), Rome Statute, Al-Bashir case, UN Security Council
Published in DKUM: 23.07.2021; Views: 1172; Downloads: 110
.pdf Full text (998,44 KB)

Search done in 24.59 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica