1. |
2. Normativna ureditev delovanja Državnega zbora Republike Slovenije : magistrsko deloLuka Špoljar, 2019, magistrsko delo Opis: Med vire parlamentarnega prava uvrščamo normativne akte na ravni ustave, zakona in notranjih aktov parlamentov (poslovnikov). Poslovniki parlamentov odražajo avtonomijo predstavniških teles in predstavljajo pomemben vir pravil za delovanje parlamentov, ter kot takšni v demokratičnih državah omogočajo jasen postopek, skozi katerega poslanci pridejo do konsenza pri normativnem urejanju družbenih področij.
Ustava Republike Slovenije določa, da ima Državni zbor Republike Slovenije poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Poslovnik Državnega zbora je svojevrsten pravni akt, ki vsebuje tako ustavno kot zakonsko materijo oziroma prvine, in je odraz parlamentarne tradicije, družbenega, gospodarskega ter političnega okolja.
Oblikovanje manjšinske vlade se odraža tudi pri delovanju Državnega zbora, saj v primeru nejasnosti pravnega statusa posameznih poslanskih skupin odpira določena poslovniška vprašanja. Poslovnik ne ureja jasne definicije o položaju koalicijske in opozicijske poslanske skupine. Določene dvoumnosti in vprašanja, ki so se pojavila pri oblikovanju manjšinske vlade in delovanju osmega mandata Državnega zbora, so poslanci in poslanke rešili na podlagi političnega kompromisa in dogovora. Vendar bi moral tudi slovenski Poslovnik slediti nekaterim drugim primerjalno-pravnim praksam, kjer viri parlamentarnega prava vsebujejo jasne določbe o pravnem statusu poslanskih skupin vladajoče večine ali manjšine.
Cilj magistrskega dela je podrobna preučitev normativne ureditve delovanja Državnega zbora ter odgovoriti na vprašanja povezana z avtonomijo Državnega zbora in opredelitev vpliva manjšinske vlade na delovanje in organizacijo parlamenta. Zaključno delo je razdeljeno na dva glavna vsebinska sklopa. V prvem sklopu je narejen oris ključnih virov parlamentarnega prava in opredeljena avtonomija parlamentov, ki je odraz ustavnega načela delitve oblasti. V sklopu prvega vsebinskega sklopa so predstavljeni tudi aktualni predlogi za dopolnitev ali spremembo Poslovnika državnega zbora. V drugem vsebinskem sklopu so nadalje izpostavljene teoretične in praktične predpostavke za oblikovanje manjšinske vlade ter oris trenutnega položaja 13. slovenske vlade, posebej v odnosu do organizacije dela v Državnem zboru. V tem poglavju so v ospredju odnosi med koalicijskimi partnerji ter pravni in politični položaj poslanske skupine, ki je pogodbeni partner manjšinske vlade.
Ključne besede: predstavniška telesa, viri parlamentarnega prava, avtonomija, zakonodaja, poslovnik, manjšinska vlada, poslanske skupine
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1045; Prenosov: 109
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Zgodovinski razvoj pravic invalidov do sprejetja MKPIMiha Erhatič, 2018, diplomsko delo Opis: Invalidi so heterogena skupina, za katero so značilne različne invalidnosti in zato lahko v literaturi srečamo številne definicije invalidnosti.
Tako kot je pri številu definicij invalidnosti, je tudi področje urejanja človekovih pravic močno razvejano. Naloga prikazuje pomembnejše dokumente, ki urejajo človekove pravice invalidov do sprejetja Mednarodne konvencije o pravicah invalidov.
Pravna ureditev pravic invalidov je zahtevna tematika, ki je med seboj zelo prepletena in s tem tako na mednarodni kot tudi na ravni RS urejena s številnimi zakoni. Na mednarodni ravni so v nalogi predstavljeni predpisi, ki to področje urejajo in so jih sprejele: OZN, Mednarodna organizacija dela, Svet Evrope in Evropska unija. Na nacionalni ravni pa je ureditev pravic invalidov prikazana po različnih področjih. Tako je prikazano področje vzgoje in izobraževanja, dela in zaposlovanja, zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, starševskega varstva in družinskih prejemkov, socialnega varstva vojnih invalidov ter kulture.
Ključne besede: invalidi, pravice invalidov, mednarodna ureditev, nacionalna ureditev
Objavljeno v DKUM: 22.01.2019; Ogledov: 1107; Prenosov: 121
Celotno besedilo (749,34 KB) |
4. VOLILNA UDELEŽBA MLADIHNejc Frantar, 2018, diplomsko delo Opis: Volitve so neločljiv del predstavniške demokracije. Na volitvah volivci izražajo svojo voljo in izbirajo predstavnike, ki jih bodo zastopali v zakonodajnem telesu oziroma bodo vodili izvršno oblast. Vendar pa kljub pomembnosti volitev volilna udeležba po svetu upada in to celo na vseh kontinentih. To je pereče vprašanje, s katerim se države sveta spopadajo že več desetletij. Najbolj problematično pri upadu volilne udeležbe pa je, da je ta največja pri mladih volivcih.
V svoji diplomski nalogi sem v prvem delu predstavil volilno udeležbo v svetu, predvsem sem se osredotočil na volilno udeležbo mladih volivcev v Evropi in ZDA in pa na vzroke in faktorje, ki nanjo vplivajo. V drugem delu diplomske naloge sem na kratko predstavil zgodovino volilne udeležbe v Republiki Sloveniji, kasneje pa analiziral podatke, zbrane iz volilnih imenikov treh občin. Na vzorcu 6063 preštetih volivcev, razdeljenih v starostne skupine in po spolu, sem skušal dobiti kar se le da točen vpogled v to, kakšna je razlika v volilni udeležbi med starejšimi in mlajšimi generacijami v Sloveniji.
Ključne besede: volilna udeležba, mladi, volitve, lokalne volitve, starostne skupine
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 3640; Prenosov: 352
Celotno besedilo (2,13 MB) |
5. |
6. |
7. Brexit - odraz želje volivcev po povrnitvi suverenostiAndreja Petrič, 2018, magistrsko delo Opis: Namen tega magistrskega dela je raziskati, kaj se dogaja z moderno nacionalno državo in konceptom suverenosti in samoodločbe. V svetu in v Evropi je danes vse več narodov, ki si želijo samostojnosti oziroma odcepitve bodisi od držav, v katerih živijo, bodisi od naddržav, katerim pripadajo. Najbolj aktualen primer je izstop Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije (EU) (brexit ). To bo prvi izstop iz EU, saj do uvedbe Lizbonske pogodbe leta 2009 možnost izstopa države članice iz EU ni bila nikjer jasno urejena. Po uvedbi izstopne klavzule pa ni več nobenega dvoma, ali je izstop iz EU mogoč ali ne. Zato magistrsko delo podrobno analizira, kaj bo prinesla sprožitev člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in razčleni postopek izstopa Združenega kraljestva iz EU. Osredotoči se na bodoče odnose med Združenim kraljestvom in EU ter predstavi različne možne oblike sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU po izstopu; razišče vpliv referenduma o neodvisnosti na odnose in razmerja med različnimi skupnostmi in narodi znotraj Združenega kraljestva; prihodnost Združenega kraljestva kot zvezne države in ponovna prizadevanja Škotov za državnost in neodvisnost ter morebitno združitev Severne Irske z južno sosedo Irsko. Vleče vzporednice med “osamosvajanjem” Britanije, odcepitvijo Slovenije od bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije , odhodom danske avtonomne pokrajine Grenlandije iz EU ter primerja njihove izkušnje in uporabo pravice do samoodločbe. Delo torej obravnava eno izmed trenutno najbolj aktualnih tem na svetovni ravni, ki bo nedvomno vplivala na usodo in razvoj številnih narodov.
Ključne besede: pravica do samoodločbe, suverenost, narod, neodvisnost, Evropska unija, brexit, Slovenija, Grenlandija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, člen 50 PEU, izstop iz EU
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 1466; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1,20 MB) |
8. OCENA SPLETNIH STRANI SLOVENSKIH OBČINUrška Travner, 2013, diplomsko delo Opis: Narejena je bila prva celovita analiza spletnih strani vseh 212 slovenskih občin. V ta namen je bil sestavljen model za ocenjevanje, ki je sestavljen iz 76 kriterijev, razdeljenih v osem sklopov: vsebino, verodostojnost in ažurnost, uporabnost, dostopnost, tehnično oceno, vizualni vtis, testno nalogo in odzivnost. Analiza je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med ocenami občin, med drugim glede na število prebivalcev, med mestnimi občinami in ostalimi občinami ter med statističnimi regijami.
Ključne besede: Spletne strani, večkriterijski ocenjevalni model, občine, mestne občine, statistične regije.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2017; Ogledov: 960; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Pravica do svobode dela za invalideNataša Mauko Zimšek, 2016, magistrsko delo Opis: Čeprav države in mednarodne skupnosti posvečajo posebno pozornost zaposlovanju invalidov, se le-ti v primerjavi z ostalimi ljudmi, še vedno soočajo z večjo brezposelnostjo, manjšimi možnostmi za uspešno kariero in slabšim plačilom. Tudi v Sloveniji imamo zakonske ukrepe in spodbude, ki so namenjene dvigu zaposljivosti invalidov in zagotavljanju enakih možnosti na področju zaposlovanja. V primerjavi z Veliko Britanijo, ki se osredotoča na enake možnosti invalidov pri zaposlovanju in delu ter tako izhaja iz socialnega modela invalidnosti, naš sistem izhaja iz medicinskega modela invalidnosti, saj se osredotoča predvsem na medicinske diagnoze in zmanjšane zmožnosti invalidov. V skladu z slovenskim sistemom je invalid manj sposoben od ostale populacije in je potrebno zanj rezervirati določeno število delovnih mest, delodajalcem pa ponuditi določene finančne in davčne ugodnosti, da bodo v delovni kolektiv sprejeli invalide. Čeprav zakon prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo pri zaposlovanju invalidov, mora država na področju zagotavljanja enakopravnosti in zavedanja kaj sploh pomeni diskriminacija na podlagi invalidnosti, še veliko postoriti. V Veliki Britaniji so na tem področju že daleč pred nami, saj se delavci zavedajo kaj pomeni diskriminacija na delovnem mestu in opozorijo na kršitve. Za zagotavljanje enakosti pri delu v Veliki Britaniji posvečajo posebno pozornost primernim prilagoditvam delovnega okolja in dela, saj se zavedajo, da imajo invalidi zmanjšanje možnosti zaradi ovir v družbi in okolju ne pa zaradi invalidnosti same.
Z magistrsko nalogo sem želela ugotoviti, kako učinkovit je naš kvotni sistem zaposlovanja invalidov in spodbude za zaposlovanje invalidov, ki jih predvideva naša zakonodaja ter jih primerjati z Veliko Britanijo, ki nima kvotnega sistema, ampak invalidom zagotavlja zaposlitvene možnosti s protidiskriminacijsko zakonodajo. Pri tem sem se osredotočila na tri raziskovalne teze, in sicer, ali invalidi ne morejo prosto izbirati dela, ali so kvote zadostni ukrep za zagotovitev zaposlitve invalidnih oseb, še posebno tistih, ki niso postali invalidi v delovnem procesu in, ali bi bilo potrebno delodajalce bolj osveščati o ukrepih in spodbudah pri zaposlovanju invalidov, da bi bila zakonska ureditev zaposlovanja invalidov bolj učinkovita. Da sem lahko raziskala postavljene teze sem se v prvem delu naloge osredotočila na zaposlitev in delo iz vidika ustavnega prava in človekovih pravic, v drugem delu sem predstavila ukrepe, ki jih ima Slovenija za zagotavljanje in izboljšanje zaposlitvenih možnosti invalidov, na koncu pa sem predstavila zaposlovanje v Veliki Britaniji na splošno in kako je urejeno zaposlovanje invalidov.
Ključne besede: zaposlovanje, invalidi, enake možnosti, kvotni sistem, finančne vzpodbude, Slovenija, Velika Britanija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1557; Prenosov: 250
Celotno besedilo (849,62 KB) |
10. SPREGOVORI, ČE ŽELIŠ MOLČATI: PRIVILEGIJ IN MIRANDAAnna Južnič, 2016, diplomsko delo Opis: Privilegij zoper samoobtožbo je danes ena izmed temeljnih (ustavnih) človekovih pravic, pa vendarle je njegova zgodovina še vedno zavita v tančico skrivnosti, ki jo poskušam odkriti v uvodnem delu diplomskega dela. V nadaljevanju predstavim pravno ureditev in sodno prakso privilegija v Združenih državah Amerike, pri čemer se osredotočam na Peti in Štirinajsti amandma, pot do Mirande in slavno odločitev iz leta 1966, ki je bila v naslednjih letih ostro kritizirana. Vendar so se organi pregona prilagodili precej hitro, pri tem pa jim je pomagalo tudi Vrhovno sodišče ZDA s svojimi odločitvami, s katerimi je izničilo namene Miranda Sodišča in drastično zožilo Mirando. In ko je ravno kazalo, da bo pokopana, je Dickerson odločil, da še ni čas za slovo: Miranda je ustavno pravilo, globoko ukoreninjeno v ameriško kulturo. Nekaj let kasneje je bil Dickerson pozabljen in je Chavez odprl vrata nasilnim zasliševalskim tehnikam, ko je Sodišče odločilo, da izsiljevanje izjav od osumljenca ne krši privilegija iz Petega amandmaja, razen če se take izjave uporabijo zoper obdolženca na sodišču. Sodišču je s svojimi odločitvami uspelo spodkopati okvir privilegija in Mirande, tako da mora osumljenec spregovoriti, če želi molčati. Molk ni več svet in je lahko ter tudi dejansko je uporabljen zoper obdolženca. V Sloveniji je situacija precej drugačna, čeprav si je naš zakonodajalec za izhodišče zakonske ureditve privilegija zoper samoobtožbo postavil znamenito Mirando. V drugem delu obravnavam položaj osumljenca v policijskem postopku, s poudarkom na dokazni vrednosti izjav, ki jih poda osumljenec. Večina osumljencev se odpove svojim pravicam in jih lahko policija neformalno zaslišuje. Kdo bi mogoče pomislil, da se jim v policijskem okolju slabo godi, vendar jih pred sodiščem čaka hujše zlo. Sodnik, ki bo nanje izvrševal pritiske, da naj se pogajajo s tožilcem in priznajo krivdo, kar je nezakonita, a še vedno tolerirana praksa.
Ključne besede: privilegij zoper samoobtožbo, pravica do molka, policijsko zaslišanje, priznanje, Miranda, pravica do zagovornika, pogajanje o krivdi, kazenski postopek, ZDA.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1584; Prenosov: 276
Celotno besedilo (546,47 KB) |
