1. Učinki telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikihSara Zajc, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Rak je bolezen, kjer so okvarjeni mehanizmi celice. Kemoterapija je vrsta sistemske terapije zdravljenja raka. Redna telesna dejavnost in normalen ITM sta bistvena dejavnika preventive. Namen zaključnega dela je bil raziskati koristi telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikih.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedli smo eksperimentalno raziskavo o vplivu telesne vadbe na onkološke bolnike med zdravljenjem s kemoterapijami. Dvajset bolnikov je bilo randomiziranih v dve skupini: intervencijsko (10 bolnikov), ki je izvajala nadzorovano telesno vadbo, in kontrolno (10 bolnikov), ki ni izvajala vadbe. Primerjali smo število zaključenih ciklusov kemoterapije, meritve kakovosti življenja in stranske učinke z uporabo anketnega vprašalnika. Analizo podatkov smo opravili z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima intervencijska skupina manjšo pojavnost stranskih učinkov (PV = 1,53) v primerjavi s kontrolno skupino (PV = 1,81), razlika je statistično značilna (p = 0,029). Prav tako je bolje ocenjena kakovost življenja (p = 0,025). Število odpadlih ciklusov je v intervencijski skupini nižje (AS = 7,8) kot v kontrolni skupini (AS = 13,2), razlika je statistično značilna (p = 0,014).
Razprava in sklep: Telesna vadba je pomembna za onkološke bolnike, zato bi jo bilo smiselno vključiti v ustanove, kjer zdravijo onkološke bolnike. Priporome tudi k boljši rehabilitaciji. Nujno je kombinirati aerobno in anaerobno vadbo.
Keywords: telesna vadba, kemoterapije, onkološki bolniki, kakovost življenja med zdravljenjem s kemoterapijami, stranski učinki med zdravljenjem s kemoterapijami
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 46; Downloads: 17
 Full text (1015,67 KB) |
2. Zadovoljstvo med bolniki z ambulantno ali s paliativno oskrbo na domuIrena Kotnik, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zadovoljstvo pacientov je pokazatelj kakovosti paliativne oskrbe. Namen naloge je bil raziskati zadovoljstvo s paliativno oskrbo med bolniki, obravnavanimi v ambulanti ali na domu.
Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o simptomih, zadovoljstvu z obravnavo in zdravstvenim timom ter o izkušnjah bolnikov, ocenjenih po izkazu bolnikovih izkušenj. Sodelovalo je 50 anketirancev v ambulantni paliativni obravnavni in 50 obravnavanih na domu. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22.
Rezultati: Najpomembnejši dejavniki, povezani z zadovoljstvom bolnikov, so hitrost obravnave simptomov in način izvajanja preiskav ter obravnave pri bolnikih na domu, pri ambulantni obravnavi bolnikov pa način, kako preiskave in zdravljenje spremlja zdravnik. Več težav in simptomov so izpostavili anketiranci, zdravljeni na domu, ni statistično pomembnih razlik med anketiranimi glede na mesto obravnave v zvezi z zadovoljstvom. Ni statistično pomembnih razlik glede zadovoljstva z obravnavo glede na stopnjo izobrazbe, potrdili smo enako zadovoljstvo z zdravstvenim timom, ne glede na mesto obravnave.
Razprava in zaključek: V raziskavi ni ugotovljenih pomembnejših razlik v zadovoljstvu bolnikov s paliativno oskrbo glede mesta oskrbe.
Keywords: paliativna oskrba, ambulanta za paliativno oskrbo, mobilni paliativni tim, zadovoljstvo bolnika
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 113; Downloads: 11
Full text (727,68 KB) |
3. Onkološki bolnik in samomorilnostMevludin Demirović, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju.
Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature.
Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij.
Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Keywords: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Published in DKUM: 24.12.2020; Views: 7723; Downloads: 237
Full text (1,54 MB) |
