| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Primerjava nevojaških nalog evropskih oboroženih sil
Kaja Juratovac, 2019, diplomsko delo

Opis: Evropa se v zadnjem desetletju sooča z novimi viri ogrožanja, ki vplivajo na spreminjanje varnostne in politične podobe Evrope. V ospredje so prišla tveganja in grožnje, ki primarno predstavljajo nevojaške oblike ogrožanja, kot so ekonomska kriza, množične migracije, organizirana kriminaliteta, globalni ekološki izzivi itd. Primarna vloga oboroženih sil, ki je braniti državno ozemlje pred zunanjimi grožnjami, se zaradi novih oblik izzivov, tveganj in groženj, ni spremenila, temveč je to oborožene sile vodilo v sodelovanje z drugimi varnostnimi organizacijami, kot so na primer policija, žandarmerija, obveščevalne službe itd. Skupaj z novonastalimi varnostnimi grožnjami se spreminjajo naloge in vloga oboroženih sil, ki vključujejo domačo varnostno vlogo pa vse do zagotavljanja humanitarne pomoči v razmerah naravne ali humanitarne nesreče. Nove naloge in vloge predstavljajo enega od načinov iskanja ter zagotavljanja čim večje legitimnosti oboroženih sil in občutka, da je njihovo delo pomembno in aplikativno. Izkazalo se je, da Evropska Unija, kljub vsem naporom, sprejetim sporazumom, konvencijam, akcijskim načrtom, mrežam institucij in gospodarski povezanosti, le ni tako zavarovana pred sodobnimi grožnjami. V okviru varnostnih politik se tako ustvarjajo nove predstave o vlogi oboroženih sil, prav tako se oblikujejo pričakovanja glede njihovih nalog pri zagotavljanju varnosti v državi.
Ključne besede: diplomske naloge, oborožene sile, Evropa, sodobno varnostno okolje, nevojaške naloge
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 191; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (616,34 KB)

3.
Elektronska obveščevalna dejavnost - ELINT
Robert Brumnik, Iztok Podbregar, Bernarda Tominc, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1519; Prenosov: 62
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Social control in contemporary society - practice and research : policing in Central and Eastern Europe
2008, druge monografije in druga zaključena dela

Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 774; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
Vloga in pomen Slovenske obveščevalno-varnostne agencije skozi prizmo globalnih obveščevalnih služb
Anamarija Špišić, 2015, diplomsko delo

Opis: Po padcu Berlinskega zidu oziroma padcu železne zavese se je prej dokaj »urejen« svet radikalno spremenil. Sodobne oblike groženj so pripeljale do zavedanja, da nacionalne krepitve zmogljivosti varnostnega področja ne bodo zadostovale za uspešno in učinkovito zoperstavljanje in do točke, ko se zahteva vzpostavitev sodelovanja med subjekti varnostnih sistemov navznoter in navzven. To pomeni, da je potrebno zgraditi tudi stabilno sodelovanje obveščevalnih služb različnih držav, kar bo nudilo podporo odločanju regionalnih, mednarodnih in globalnih integracij o mednarodnih in globalnih varnostnih politikah. Na ravni Evropske unije sodelovanje obveščevalnih služb zaostaja za sodelovanjem med varnostnimi organi, kot je policija, vendar so teroristični napadi v prvem desetletju 21. stoletja zahtevali širjenje sodelovanja tudi na področje obveščevalne dejavnosti. Kot posledica tega sodelovanja se je pojavila tudi nova oblika pridobivanja podatkov – pridobivanje podatkov s pomočjo mednarodnega sodelovanja. V diplomskem delu poskušamo ugotoviti, kateri so tisti podatki, s katerimi lahko Slovenska obveščevalno – varnostna agencija (SOVA), s tem da jih posreduje tujim obveščevalnim službam, doprinese k mednarodni varnosti in kateri so podatki, ki jih SOVA lahko dobi od tujih obveščevalnih služb. Kljub svoji majhnosti je SOVA pri svojem delu uspešna in učinkovita, tako da se lahko glede učinkovitosti primerja tudi s tujimi obveščevalnimi službami, ki so veliko večje. Osredotočili smo se na mednarodno sodelovanje SOVE z obveščevalnimi službami, ki jim lahko damo oznako »velike«: nemška Zvezna obveščevalna služba (BND), ameriška Centralna obveščevalna agencija (CIA), britanska Tajna obveščevalna služba (MI6),ruska Zvezna varnostna služba (FSB), francoski Generalni direktorat za zunanjo varnost (DGSE), italijanska Agencija za obveščevalno dejavnost in zunanjo varnost (AISE).
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, obveščevalne službe, SOVA, diplomske naloge
Objavljeno: 15.01.2016; Ogledov: 1497; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (871,58 KB)

7.
Terorizem v Italiji - povezava med terorizmom in obveščevalnimi službami
Tamara Ostrožnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša pogled v teroristično dogajanje na italijanskih tleh po letu 1969. Predstavlja tako desničarski kot levičarski terorizem, ki sta zaznamovala povojno Italijo. Desničarski terorizem ima v Italiji daljšo zgodovino. Njegovi pripadniki so bili predvsem neofašisti, ki so bili prisotni v organih pregona, vojski in obveščevalnih službah. S terorističnimi akcijami in z umazano propagando so želeli preprečiti, da bi v Italiji prišle na oblast stranke levice. To je spoznal tudi Aldo Moro, čigar umor še vedno ni povsem razjasnjen. Levičarski terorizem pa je v Italiji novejšega datuma. Razvil se je iz študentskih uporov, ki so v sedemdesetih letih zajeli celotno Evropo. Najbolj znana levičarska teroristična organizacija so bile Rdeče brigade. Z oboroženim bojem so želeli vzpostaviti revolucionarno državo na marksističnih temeljih. Financirali so se z ropi bank, svoje cilje so uresničevali z atentati, s sabotažami, z ugrabitvami in umori. Vloga italijanskih obveščevalnih služb, ki naj bi nudile podporo predvsem desničarskim teroristom, pa še do danes ni znana.
Ključne besede: terorizem, boj proti terorizmu, obveščevalne službe, Italija, diplomske naloge
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 840; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (498,22 KB)

8.
Kršenje mednarodnega humanitarnega prava v luči boja proti terorizmu - ovrednotenje rezultatov obveščevalnih podatkov, ki so jih pridobili v centrih za pridržanje osumljenih teroristov
Jernej Modic, 2016, diplomsko delo

Opis: Teroristični napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku, 11. 9. 2001, ki so ga izvedli islamski teroristi, pomeni mejnik na področju boja proti terorizmu. ZDA so napovedale totalno vojno terorizmu. Začel se je lov na teroriste, predvsem na pripadnike Al Kaide, ki je dosegel svoj vrhunec najprej ob napadu na Afganistan in kasneje ob napadu na Irak. Pridržali so veliko oseb, za katere so sumili, da so povezani s terorizmom. Označili so jih kot nelegalne borce in jim niso priznali statusa vojnega ujetnika, kot to predvideva III. Ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki iz leta 1949. Na osnovi ukaza ameriškega predsednika Georga W. Busha, s katerim je CII dovolil uporabo vseh sredstev, da bi ujela Osamo bin Ladna in uničila Al Kaido, je CIA razvila poseben Program za pridržanje in zasliševanje. Z njegovo pomočjo naj bi od osumljencev pridobila podatke, ki bi ji pomagali uničiti teroristično mrežo Al Kaida. Osnova tega programa je bila t.i. »tehnika intenzivnega zasliševanja«. Prvič so program uporabili leta 2002 ob zajetju Abu Zubaydaha. Program je sprožil veliko dvomov tako s pravnega, humanitarnega kot strokovnega vidika, vendar je CIA ta način pridobivanja podatkov zagovarjala kot edino primernega, če želi pravočasno pridobiti podatke, ki so potrebni za uničenje Al Kaide.
Ključne besede: terorizem, boj proti terorizmu, obveščevalne službe, vojni ujetniki, pridržane osebe, zasliševanje, mednarodno humanitarno pravo, diplomske naloge
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 642; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (491,16 KB)

9.
Ukrepi in preiskava v primeru letalske nesreče v Republiki Sloveniji
Tomaž Hrast, 2016, diplomsko delo

Opis: Čeprav se letalska panoga lahko pohvali z najhitrejšimi napredki na področju varnosti, so letalske nesreče v letalskem prometu vedno prisotne. Razlogi za nesreče so lahko tehnični, vremenski (okoljski) ali je za nesrečo kriv človeški dejavnik (namerna ali nenamerna povzročitev nesreče). Ker se letalstvo relativno hitro razvija, je Organizacija združenih narodov pozvala države, da oblikujejo svoje poenotene načrte zaščite in reševanja ob tovrstnih nesrečah. V luči preprečevanja in omejevanja posledic ob letalskih nesrečah (človeških žrtev, materialne in druge škode) so nastali državni načrti za zaščito in reševanje, v katerih so opredeljeni točno določeni postopki ob nesreči. Po izvedbi najnujnejših ukrepov se na kraju nesreče silam za zaščito, reševanje in pomoč pridružita še preiskovalni sodnik in glavni preiskovalec Komisije za preiskovanje letalskih nesreč Ministrstva za infrastrukturo. Glavni preiskovalec je pri svojem delu samostojen in neodvisen. Njegove naloge so organizacija, vodenje in nadzor preiskave. Glavni preiskovalec ob koncu preiskave letalske nesreče poda končno poročilo, ki bi v prihodnje pripomoglo, da se taka nesreča ne bi več zgodila. Prav tako je med pomembnimi elementi kriznega upravljanja tudi evalvacija posameznih nesreč, katere namen je, da pripomore k tehnološkemu napredku, tehnologiji, izboljšavam tehničnih in drugih postopkov, seveda pa tudi k usposabljanju pilotov v luči omejevanja človeških napak, ki vodijo v nesreče.
Ključne besede: nesreče, letalske nesreče, preiskovanje, ukrepi, reševanje, diplomske naloge
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 511; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (811,10 KB)

10.
Spreminjajoča se vloga oboroženih sil ter vojaških pooblastil v Evropi med begunsko krizo
Adriana Judež, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko spreminjanja vlog oboroženih sil in njihovih pooblastil z ozirom na aktualno begunsko/migrantsko krizo, s katero se evropske države intenzivno soočajo od leta 2015, ter begunsko/migrantsko krizo v Sloveniji, Grčiji, Avstriji in Madžarski. Številni prihodi beguncev in migrantov so začeli ogrožati nacionalno varnost držav. Nenadna in nepričakovana množica ljudi je začela predstavljati grožnjo državnim mejam in prebivalcem držav, mogoče pa je bilo čutiti tudi pomanjkanje nadzora na mejah. Državni organi so bili primorani sprejeti odločitve, ki so bile nujno potrebne za zagotavljanje nacionalne varnosti. Migracije so posledica križnih žarišč, kot je večletna vojna v Siriji, ki je prepletena s kriznim žariščem v Iraku. Ljudje s teh območij so se odpravili na pot po balkanski poti, prek katere so želeli doseči ciljne države. Nemška kanclerka je s svojim javnim vabilom spodbudila nezakonite migracije in s tem odprla t. i. Pandorino skrinjico. Na problematiko migracij je prva vidneje opozorila Madžarska, ki se je odločila, da popolnoma zapre svoje meje, hkrati pa je dala vsem migrantom in beguncem vedeti, da je od tega trenutka naprej vsak nezakoniti prestop njihove meje kaznovan z zaporno kaznijo ter takojšnjo deportacijo. Za obvladovanje toka migrantov in beguncev so nekatere države vključevale tudi oborožene sile. Zanimalo nas je, kako je kriza vplivala na spreminjanje vojaških pooblastil v državah, ki so bile neposredno izpostavljene begunskemu valu. V ta namen smo izvedli študijo, v okviru katere smo se osredotočili na štiri izbrane države: Slovenijo, Madžarsko, Grčijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da so v vseh državah sprejeli ukrepe, s katerimi so želeli zaščititi nacionalne interese. Slovenija, Madžarska in Avstrija so se odločile za zapiranje državnih mej ter napotitev oboroženih sil na mejna območja. Ker je kljub temu prihajalo do incidentov, so se države odločile, da sta najboljši rešitvi napotitev vojske na kritična območja in dodelitev novih pooblastil. Oborožene sile so prevzele izvajanje nekaterih policijskih pooblastil, ki so bila nujno potrebna za miritev toka in ohranjanje miru.
Ključne besede: oborožene sile, vojska, vojaška pooblastila, begunska kriza, spremembe, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 505; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (713,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici