| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Stališča do samomora in dejavnikov tveganja za samomorilnost : magistrsko delo
Romana Tomić, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo samomora in se tematsko osredinja na dejavnike tveganja za samomor. Glavni namen je, ugotoviti, če spol dejansko vpliva na mnenje o dejavnikih tveganja za samomorilnost in če so zdravstveni dejavniki tveganja za samomorilnost pogostejši od socialnih in demografskih. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pojem samomor. V nadaljevanju smo podali širšo razlago tega pojava. Sledi poglavje o dejavnikih tveganja za samomor, ki zajema depresijo in druge duševne motnje, resne telesne bolezni, predhodne samomorilne poskuse, starostnike, moški spol, hude življenjske strese, slab finančni položaj in brezposelnost, nizko izobrazbo, zlorabo drog in alkohola, partnersko nasilje, zlorabo v otroštvu, genske dejavnike, samomor v družini, osamljenost in socialno osamitev. Nato sledi širša predstavitev depresije in povezave te duševne motnje s samomorilnostjo. V zadnjem poglavju pred empiričnem delom sta predstavljeni pomoč in preventivna dejavnost za zmanjšanje pojava samomora. Empirični del vsebuje raziskavo o dejavnikih tveganja za samomor, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika za namen tega magistrskega dela. V raziskavi je sodelovalo 140 izpraševancev in izpraševank iz dvanajstih regij, starih od 18 do 65 let. Glavne ugotovitve raziskave so, da spol nima pomembne vloge glede mnenja o dejavnikih tveganja za samomorilnost in da imajo, kot menijo izpraševanci in izpraševanke, za samomorilnost zdravstveni dejavniki tveganja večjo vlogo pri samomorilnosti kot socialni in demografski. Z magistrskim delom želimo opozoriti na problem samomora in na to, kako pomembni so dejavniki tveganja za samomor. Prav zaznavanje in prepoznavanje dejavnikov tveganja igra ključno vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji ogroženih posameznikov in posameznic. Problema samomorilnosti oziroma samih dejavnikov tveganja za samomorilnost bi se morali bolj zavedati. Ozaveščenost in celostni pristop k temu problemu je ključ za dosego cilja, torej preprečevanje in zmanjšanje samomorov, saj je življenje eno samo in neprecenljivo.
Ključne besede: samomori, samomorilnost, samomorilno vedenje, magistrska dela
Objavljeno: 09.01.2014; Ogledov: 1745; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici