| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Model odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih : doktorska disertacija
Samo Tomažič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Raziskovanje področja izrednih dogodkov v jedrski varnosti je specifično. Svetovna zgodovina ponuja izredno malo število primerov jedrskih in radioloških nesreč, ki so privedle do resnih posledic škodljivega vpliva ionizirajočega sevanja na ljudi in okolje, kar kaže na posebno specifiko. Na področju jedrskega varovanja in kibernetske varnosti v jedrskih objektih je primerov še manj, obenem pa nihče ne želi ali ne sme deliti informacij o tovrstnih dogodkih. V doktorski disertaciji je celovito predstavljena problematika kibernetske varnosti in odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih oziroma v jedrskem sektorju na splošno. Izvedena raziskava je prva tovrstna v Sloveniji in ena izmed redkih v svetu. Z metodo deskripcije smo pregledali članke, diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije, strokovne spletne strani, knjige, znanstvene revije in najrazličnejše standarde, priporočila in navodila ter izvedli popis javno dostopnih virov, kot so državne zakonodaje, nacionalna poročila držav članic, predpise, smernice, dobre prakse, dokumente upravljavcev jedrskih objektov in upravnih organov ter poročila mednarodnih organizacij. Na podlagi omenjenega pregleda smo oblikovali teoretična izhodišča. Stanje smo nato natančno analizirali z vodenimi strukturiranimi intervjuji z mednarodnimi strokovnjaki, zaposlenimi v jedrskih objektih, pri upravnih organih, tehnično podpornih organizacijah, z dobavitelji računalniške opreme ter pri drugih, ki so zadolženi za kibernetsko varnost v jedrskem sektorju. Podatke smo nato obdelali z osnovano teorijo. Zbrani podatki predstavljajo izhodišče za pripravo modela odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih, ki smo ga z metodo modeliranja izgradili, verificirali in validirali. Na podlagi virov in mnenj stroke smo prišli do ugotovitev o problematiki, med katerimi najbolj izstopajo težave upravljavcev jedrskih objektov pri implementaciji ustreznih zaščitnih ukrepov na podlagi predpisov upravnih organov ter uporabi primernih smernic. Upravljavci jedrskih objektov so pri upravljanju kibernetske varnosti prepuščeni sami sebi, še posebej zaradi pomanjkanja izmenjave informacij v celotnem jedrskem sektorju doma in v tujini. Na podlagi znanja in razumevanja smo izdelali model odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih, ki je namenjen vsem deležnikom v jedrskem sektorju pri organiziranju svojih in skupnih aktivnosti v povezavi z odzivom na kibernetske napade. Model sestavljajo štiri dimenzije; deležniki, komunikacija, stopnjevanje in faze odziva. Izdelan model so dodatno validirali tudi ključni deležniki. Z izdelanim modelom smo v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in vsemi ključnimi deležniki organizirali prvo državno vajo s področja odziva na kibernetske napade v jedrskem sektorju. Med vajo smo se osredotočili le na dimenziji deležnikov in komunikacije med njimi, tako zaradi kompleksnosti modela kot zaradi prepoznanih največ pomanjkljivosti ravno na tem področju. Model je dovolj splošen, da se ga lahko s prilagoditvami implementira tudi v druge sektorje kritične infrastrukture. Rezultati doktorske disertacije so na voljo širši javnosti in prinašajo pomemben prispevek k nacionalni in mednarodni varnosti na področju kritične infrastrukture. Na znanstvenem področju pa prinašajo inovativen in celovit model za obravnavanje kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo, s poudarkom na zagotavljanju učinkovitega jedrskega varovanja in jedrske varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, jedrsko varovanje, kritična infrastruktura, kibernetski napad, odziv, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 1877; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (12,37 MB)

2.
3.
MODEL SISTEMA ZA UPRAVLJANJE INFORMACIJSKE VARNOSTI V DRŽAVNI UPRAVI
Samo Tomažič, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena zasnova modela sistema za upravljanje informacijske varnosti za slovensko državno upravo. Informacijski sistemi v državni upravi morajo namreč zaradi svoje ključne vloge, ki jo opravljajo, delovati brezhibno, saj ima lahko že majhen izpad hujše ekonomske ali drugovrstne posledice, ki jih državljani čutimo neposredno. V okviru sistematične vpeljave sistema za upravljanje informacijske varnosti (SUIV) v katerokoli organizacijo, se držimo štirih temeljnih faz po Demingovem krogu: načrtovanje – uvedba – preverjanje – ukrepanje (ang. Plan – Do – Check– Act); faz, ki jih uvaja standard ISO/IEC 27001:2005. Istih faz se drži tudi zasnovan model za slovensko državno upravo, na podlagi katerega se lahko informatiki ali zadolženi za informacijsko varnost, v katerem koli delu državne uprave, sistematično lotijo vpeljave SUIV tudi v praksi. Zasnova sledi metodologiji standarda ISO/IEC 27001:2005 in smernicam, ki jih podaja standard ISO/IEC 27003:2010. Model je nadalje apliciran v enega od organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor: v Upravo RS za jedrsko varnost. V aplikaciji modela je v celoti izvedena prva faza načrtovanja in vzpostavitve SUIV, ki vključuje pridobitev soglasja vodstva, določitev okvira SUIV, analizo tveganja ter pregled možnih varovalnih ukrepov in izdelavo ter sprejetje načrta s strani vodstva. Ostali trije koraki pri vzpostavitvi SUIV (uvedba, preverjanje in ukrepanje) so prikazani kot priporočila za nadaljnje delo organizacije.
Ključne besede: informacijski sistem, varnost, upravljanje, SUIV, državna uprava
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2307; Prenosov: 205
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici