SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre v obravnavi pacienta s Parkinsonovo boleznijo
Nives Zeme, 2013, diplomsko delo

Opis: Parkinsonova bolezen je napredujoča bolezen možganov, ki nastane zaradi postopnega propadanja nekaterih živčnih celic v možganih. Te skrbijo za normalno gibanje telesa in njihova okvara posledično vpliva na način in kakovost življenja pacienta. Parkinsonova bolezen zahteva dobro in celostno obravnavo, ki vključuje sodelovanje mnogih strokovnjakov. Bistvenega pomena je specializirana medicinska sestra, ki spremlja pacienta in njegovo družino vsa obdobja bolezni, od postavitve diagnoze in začetne faze bolezni, do njene pozne faze. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti posebnosti zdravstvene nege pacienta s Parkinsonovo boleznijo in s pomočjo študije primera raziskati vlogo medicinske sestre v obravnavi pacienta. V teoretičnem delu je opisana Parkinsonova bolezen, epidemiologija in etiologija, klinična slika ter načini zdravljenja. V nadaljevanju je predstavljen vpliv bolezni na kakovost življenja in vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta v vseh fazah bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija primera pacienta po konceptualnem modelu Virginije Henderson in procesni metodi dela. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo intervjuja pacienta in članov zdravstvenega tima. Pri obravnavi smo uporabili tudi negovalno dokumentacijo pacienta. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne diagnoze ter izdelali načrt zdravstvene nege.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, pacient, vloga medicinske sestre, proces zdravstvene nege
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1852; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (677,45 KB)

2.
Gastroezofagealna refluksna bolezen in osveščenost ljudi
Katja Krajnc, 2014, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je vse pogostejša kronična bolezen v sodobnem času, pri kateri gre za čezmerno izločanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Najpogostejši težavi, ki ju povzroča GERB, sta zgaga (pekoč občutek za prsnico) in regurgritacija (pritekanje želodčne vsebine nazaj v usta). Namen diplomskega dela je predstaviti GERB, kdaj in kako pogosto se pojavlja, kako se ljudje soočajo s težavami, ki jih povzroča bolezen, in kako te težave vplivajo na njihov način življenja. V empiričnem delu so predstavljeni pridobljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot predmet raziskovanja nam je služil anonimni anketni vprašalnik z 18 vprašanji. V raziskavo je bilo zajetih 100 naključno izbranih občanov občine Sv. Tomaž. Z raziskavo smo ugotovili, da se znaki GERB najpogosteje pojavljajo po obroku in da ima večina anketiranih težave večkrat letno. Anketirani se s težavami, ki jih povzroča bolezen, soočajo tako, da upoštevajo dieto oz. se izogibajo prehrane, ki jim povzroča težave, nekateri pa preprosto ne storijo ničesar. Seznanjenost o bolezni je torej zelo dobra, je pa nekoliko slabše upoštevanje ukrepov za spremenjen način življenja, s katerimi bi anketirani lahko lajšali svoje težave.
Ključne besede: Ključne besede: GERB, zgaga, regurgritacija, zdravstvena vzgoja, prehrana gastroezofagealne refluksne bolezni.
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 861; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (834,23 KB)

3.
Obvladovanje sladkorne bolezni tipa 2
Nataša Škofič, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, ki v svetu iz leta v leto vse bolj narašča. O bolezni je na voljo veliko informacij, vendar kljub temu bolezni ne moremo preprečiti ali je pozdraviti. Bolnikom pa lahko v veliki meri pomagamo pri njihovem obvladovanju bolezni in preprečevanju zapletov, če imajo za to dovolj volje in motivacije. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen tipa 2 in se seznaniti z zdravljenjem in zapleti. Predstavili bomo cilje za obvladovanje bolezni povzete iz nacionalnega programa za obvladovanje SB2. Prikazali bomo rezultate glede na izvedeno raziskavo, v katero je bilo vključenih 50 bolnikov ki obiskujejo Specialistično internistično in diabetološko ambulanto Marte Simonič, dr. med. spec. Internist, Zgornja Hajdina. Raziskava je bila izvedena s pomočjo ankete z 24 vprašanji od katere je bilo 15 vprašanj zaprtega tipa in 9 odprtega tipa. Z raziskavo smo ugotovili, da anketirani bolniki dobijo dovolj informacij o sladkorni bolezni z vidika medicinskega osebja in od medijev. Anketirani bolniki tudi poznajo vrednosti krvnega sladkorja in zaplete sladkorne bolezni. Anketirani bolniki še nimajo zapletov sladkorne bolezni, saj so večinoma motivirani za upoštevanje nasvetov za obvladovanje bolezni in so mnenja, da je njihova bolezen dobro obvladovana. Sladkorna bolezen tipa 2 je kronična bolezen, ki zahteva trajno zdravljenje, zato bi si moral vsak bolnik položiti na srce zavest, da je za svojo bolezen v prvi vrsti odgovoren sam, in se zavedati, da mu zdravnik in medicinska sestra pri njegovi bolezni lahko svetujeta in nudita zdravstveno oskrbo.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, obvladovanje, diabetološka ambulanta, zapleti, nacionalni program
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1158; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

4.
Kakovost življenja bolnika z bolečo diabetično nevropatijo
Irena Mir, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretično izhodišče: Diabetično nevropatijo spremljajo številni neprijetni simptomi, med katerimi je tudi bolečina. Boleča diabetična nevropatija pomembno vpliva na povečano zbolevnost, oviranost oziroma zmanjšano sodelovanje in kakovost življenja bolnikov s sladkorno boleznijo ter povečano umrljivost. Namen diplomskega dela je predstaviti nevropatsko bolečino pri ljudeh s sladkorno boleznijo ter z raziskavo ugotoviti, kako nevropatska bolečina vpliva na kakovost življenja. Metodologija raziskovanja: Teoretična izhodišča smo pridobili z analizo domače in tuje literature. Teoretični del smo podprli še z empiričnim delom. Za izdelavo empiričnega dela diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 20 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali, statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima boleča diabetična nevropatija vpliv na življenje pri anketirancih. Bolečina predvsem zelo vpliva na spanje in razpoloženje, nekoliko pa vpliva tudi na družabnost, gibljivost in vsakodnevno dejavnost. Ugotovili smo, da je 53 % anketiranih dovolj informiranih o svoji bolezni, največ anketiranih pa je bolečino ocenilo s 6 po vizualni analogni skali. Sklep: Vsak posameznik doživlja bolečino na svoj način in se na svoj način nanjo tudi odziva. Bolečina ima velik vpliv na kakovost življenja, še posebej takrat, kadar je bolečina kronična in močna. Za učinkovito obravnavo in zdravljenje nevropatske bolečine je izrednega pomena sodelovanje med bolnikom, svojci in celotnim zdravstvenim timom. Namen lajšanja bolečine je izboljšanje kakovosti življenja. To lahko dosežemo tako, da poskrbimo za dobro ali boljše bolnikovo počutje in njegovo čim bolj neovirano izvajanje življenjskih dejavnosti.
Ključne besede: kakovost življenja, nevropatska bolečina, bolnik, medicinska sestra, sladkorna bolezen.
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 838; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (996,13 KB)

5.
PSIHOLOŠKA PARADIGMA UVAJANJA INZULINSKE TERAPIJE
Mario Gorenjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pacienti s sladkorno boleznijo, ki potrebujejo inzulinsko zdravljenje doživljajo strah in negotovost, zaradi negativnih vidikov inzulinske terapije kot so: hipoglikemija, strah pred iglami, bolečina ob zbadanju z iglo in dvomi glede doziranja ter časa aplikacije inzulina. V kombinaciji z možnostjo pojava akutnih in kroničnih zapletov, ti dejavniki predstavljajo psihosocialno breme za diabetike. Namen diplomskega dela je bil izpostaviti psihosocialni vidik uvajanja inzulinske terapije, ugotoviti s kakšnimi težavami se srečajo diabetiki, ko jim je prvič predpisana inzulinska terapija in predstaviti vlogo medicinske sestre v procesu uvajanja inzulinske terapije. Metodologija raziskovanja: Metodo deskripcije z analizo domače in tuje literature smo uporabili za teoretični opis sladkorne bolezni, inzulinske terapije in smernic za uvajanje inzulinske terapije z upoštevanjem psihosocialnega vidika. Za empirični del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. Ugotavljali smo, s kakšnimi psihosocialnimi težavami, strahovi in dilemami se soočajo pacienti, ko jim prvič uvedemo inzulin. V čakalnici diabetološke ambulante UKC Maribor smo anketirali 50 pacientov, ki si aplicirajo inzulin. Rezultati: Ugotovili smo, da je bilo 60 % anketiranih ob uvedbi inzulinske terapije splošno prestrašenih in zaskrbljenih, 66 % jih je uvedbo inzulina videlo kot poslabšanje bolezni, 60 % jih je bilo strah hipoglikemije, 100 % jih je ob uvedbi inzulina dobilo dovolj informacij s strani zdravstvenega tima in 58 % anketiranih si najraje aplicira inzulin v prostoru, ki omogoča zasebnost. 96 % anketiranih se zaradi potrebe po inzulinu ne počuti diskriminirano. Sklep: Sladkorna bolezen in inzulinska terapija zahtevata velike spremembe v življenjskem slogu diabetika. Diabetiki si želijo, da bi bilo več pozornosti pri obravnavi namenjeni psihološki podpori. Medicinska sestra pri obravnavi pacienta s sladkorno boleznijo deluje kot vzgojiteljica in pacientov zagovornik, ter upošteva psihosocialno breme sladkorne bolezni in negativne vidike inzulinske terapije. V obravnavi spoštuje pacientovo zasebnost, pravico do samoodločanja in pravico do izbire lastnega življenjskega sloga.
Ključne besede: sladkorna bolezen, inzulin, pacienti, psihosocialni vidik
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 698; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

6.
MNENJE ČLANOV PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV O POMENU TEČAJEV TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA
Aleš Očko, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnem svetu uvrščamo bolezni srca in ožilja v sam vrh vzrokov umrljivosti. Člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) so takšnim situacijam še posebej izpostavljeni zaradi vpliva okolja na posameznih intervencijah. Gasilska zveza Slovenije (GZS) šteje več kot 140.000 prostovoljnih članov, ki tako predstavljajo pomemben odstotek slovenskega prebivalstva, zato domnevamo, da v večji meri predstavljajo potencialne mimoidoče tudi v lokalni skupnosti, v kolikor bi nekdo doživel srčni zastoj. Oceniti zainteresiranost članov anketiranih PGD za izvajanje tečajev temeljnih postopkov oživljanja (TPO), oceniti, v kolikšni meri jim je takšno znanje do sedaj že prišlo prav v realni situaciji, in primerjati prisotnost strahu pred umetnim predihavanjem »usta na usta« nasproti laični populaciji. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki se je nanašala na študijo domače in tuje literature ter analitično metodo dela, ki se je nanašala na rezultate ankete, izvedene med člani PGD Gasilske zveze (GZ) Šmarje pri Jelšah. Rezultati: Na podlagi ankete smo ugotovili, da 46 % anketiranih meni, da je takšnih tečajev absolutno premalo, še dodatnih 51 % pa jih je mnenja, da bi jih lahko bilo več. V realni situaciji je moralo svoje znanje TPO uporabiti že 20 % anketiranih članov PGD. 68 % anketiranih je hkrati tudi mnenja, da umetno predihavanje »usta na usta« ne vpliva na to, ali bi lažje pristopili k osebi, ki bi potrebovala TPO. Sklep: Poučevanje TPO med člani PGD je izjemnega pomena za dvig znanja TPO na ravni pomembnega dela slovenske populacije. Ker se smernice Evropskega sveta za reanimacijo (ERC) in Ameriško kardiološko združenje (AHA) posodabljajo vsakih pet let, bi bilo smiselno najmanj v takšnem časovnem okviru izvajati tečaje TPO med člani PGD.
Ključne besede: temeljni postopki oživljanja, prostovoljno gasilsko društvo, veriga preživetja, akutni koronarni sindrom, nenadna srčna smrt
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 924; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

7.
STRES IN OBREMENITEV MEDICINSKIH SESTER V INTENZIVNI TERAPIJI
Dolores Leskovar, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Obremenitev oziroma preobremenitev je ena izmed najpogostejših vzrokov stresa. Poklic medicinski sester velja za enega izmed najbolj stresnih poklicev. Enote intenzivne terapije zagotavljajo visoko stopnjo specializirane oskrbe življenjsko ogroženih pacientov. Medicinske sestre zagotavljajo kontinuirano 24-urno, zahtevno zdravstveno nego življenjsko najbolj ogroženim pacientom, zato je namen diplomskega dela ugotoviti, kako se v enoti intenzivni terapiji s stresom in z obremenitvami soočajo medicinske sestre. Metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo. S pomočjo študija domače in tuje literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot inštrument raziskave smo uporabili anonimen vprašalnik, ki vsebuje 20 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije. Rezultati: Anketirani so mnenja, da je vsakodnevni stik z življenjsko ogroženimi pacienti in že sama narava dela v enotah intenzivne terapije za zaposlene stresna in obremenjujoča. Kar 20 (50,0 %) zaposlenih meni, da je izjemno streseno in da je stresno 19 (47,5 %). Do večjih delovnih obremenitev privede premalo kadra, naporen fizičen položaj in povečana zahtevnost dela pri pacientih. Simptomi bolezni, ki jih kot posledica stresa navajajo zaposleni in so najpogosteje prisotni, so utrujenost, glavoboli, nespečnost. Sklep: Mnenja smo, da imajo medicinske sestre dovolj strokovnega znanja za prepoznavanje začetnih znakov stresa in za odkrivanje vzrokov stresa in preobremenitev. Potrebno je razmišljati pozitivno in se veseliti vsakega novega dneva.
Ključne besede: Stres, pacient, družinsko življenje, zdravje, delovna obremenitev.
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 958; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (307,98 KB)

8.
ZDRAVSTVENO VZGOJNI PROGRAM NOSEČNICE Z GESTACIJSKIM DIABETESOM V DIABETOLOŠKI AMBULANTI
Karmen Čeh, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Gestacijski diabetes ali nosečnostna sladkorna bolezen predstavlja velik zdravstveni problem in zahteva velike spremembe v življenju nosečnice. Število nosečnic z gestacijskim diabetesom se iz leta v leto povečuje. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali nosečnice z gestacijskim diabetesom upoštevajo navodila zdravstvenega osebja in ali so dovolj informirane o svoji bolezni. Zanimalo nas je, ali gestacijski diabetes vpliva na kakovost življenja nosečnic. Najpomembnejši cilj pri zdravljenju in zdravstveni vzgoji nosečnic z gestacijskim diabetesom je obdržati vrednost glukoze v krvi v ciljnem območju. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedeno je bilo anketiranje 30 naključno izbranih nosečnic s postavljeno diagnozo gestacijski diabetes, ki so bile zdravljene v diabetološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so nosečnice dobro poučene o gestacijskem diabetesu. 93 % nosečnic navaja, da upošteva nasvete zdravstvenega osebja. Ob odkritju gestacijskega diabetesa se je 93 % nosečnicam, ki so sodelovale v anketi, kakovost življenja spremenila. Med vsemi spremembami so kot največjo težavo navedle samokontrolo glukoze v krvi in načrtovanje obrokov. Sklep: Nosečnica z gestacijskim diabetesom v času nosečnosti informacije išče povsod. Za uspešno izvedbo zdravstveno vzgojnega dela si mora medicinska sestra pridobiti zaupanje nosečnice, da ji lahko svetuje o zdravem življenjskem slogu, samokontroli ter samovodenju. Naloga nosečnice je vsakodnevno upoštevanje nasvetov zdravstvenega osebja, saj s tem preprečijo morebitne neugodne izide nosečnosti.
Ključne besede: nosečnica, gestacijski diabetes, ambulanta, zdravstvena vzgoja, samokontrola
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1167; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
Obravnava pacienta z imunsko trombocitopenijo po funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon
Lea Roj, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Imunska trombocitopenija je pridobljena avtoimunska bolezen, za katero je značilna večja uničenost trombocitov, motnje dozorevanja megakariocitov z zmanjšano proizvodnjo trombocitov in morebitnih zapletov hemoragije. Resnična incidenca imunske trombocitopenije v svetu ni znana. Pri zdravstveni negi pacienta s trombocitopenijo je pomembno, da upoštevamo pacientovo nagnjenost h krvavitvam in s tem večjo možnostjo krvavitve. Namen diplomskega dela je predstaviti imunsko trombocitopenijo in s študijo primera ugotoviti negovalne probleme, ki se pojavljajo pri pacientu z imunsko trombocitopenijo. Metodologija raziskovanja: Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. S pomočjo tehnike intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa, smo izvedli študijo primera. Za prikaz podatkov je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Rezultati: Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon v grobem zagotavlja celovito obravnavo pacienta z imunsko trombocitopenijo. Z izpostavljenimi negovalnimi problemi, smo ugotovili, da vsi negovalni problemi ne zasedejo na lestvici prioritete enakega mesta. Najbolj prioriteten problem je nevarnost poškodbe, saj so krvavitve najbolj značilen simptom imunske trombocitopenije. Sklep: Medicinske sestre, ki se ukvarjajo s pacienti z imunsko trombocitopenijo potrebujejo veliko znanja, spretnosti in sposobnosti, da prepoznajo negovalne probleme, načrtujejo, izvajajo in vrednotijo zdravstveno nego, a vendar mora biti vsak pristop holističen in kakovostno izveden. Z ukrepi in zdravstveno vzgojo poskušamo preprečiti krvavitve, tako, da obvarujemo pacienta pred poškodbami, pravočasno odkrijemo krvavitve in nudimo pomoč ob krvavitvah.
Ključne besede: imunska trombocitopenija, kri, pacient, medicinska sestra, negovalni problemi, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 650; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S PERITONEALNO DIALIZO
Anja Hasić, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Peritonealna dializa je ena izmed oblik nadomestnega zdravljenja pri končni odpovedi ledvic. Je zdravljenje, ki od pacienta zahteva samostojnost in samodisciplino. Pred začetkom zdravljenja ima pomembno vlogo medicinska sestra, saj z zdravstveno vzgojo pouči pacienta o njegovi bolezni in zdravljenju ter ga prične uvajati v nov način življenja. Medicinska sestra se mora zavedati, da se vsi pacienti ne učijo enako hitro ter ne sprejemajo svojega zdravstvenega stanja na enak način, zato mora pacienta obravnavati kot posameznika. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomske naloge smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela, preučili in uporabili smo domačo in tujo literaturo ter internetne vire. Za empirični del naloge smo uporabili kvalitativno metodo dela. Izvedli smo študijo primera s pomočjo intervjuja ter pregledom negovalne dokumentacije. Rezultati: V študiji primera smo izpostavili naslednjih osem negovalnih diagnoz: dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja, tekočine, nevarnost za neuravnovešen volumen tekočin, spanje, motnje spanja, nevarnost infekcije, strah (pred zapleti, ki se lahko pojavijo pri peritonealni dializi), učinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov, funkcija srca, zmanjšana bolečina, kronična (hrbtenica). Sklep: Peritonealna dializa je zdravljenje, ki zahteva od pacienta pripravljenost za učenje in upoštevanje navodil. Končna ledvična odpoved ima vpliv na življenjske aktivnosti, s tem pa tudi na kakovost življenja. Dobro pripravljen, poučen, samozavesten in samodiscipliniran pacient lahko živi kakovostno. Zato je naloga medicinske sestre, da pridobi pacientovo zaupanje in ga pripravi na nov način življenja.
Ključne besede: peritonealna dializa, končna ledvična odpoved, pacient, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 1421; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 1.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici