| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
OCENJEVANJE TRAVNIŠKIH NASADOV Z METODAMA TB IN DEX
Sašo Pamič, 2009, diplomsko delo

Opis: Travniški nasadi predstavljajo neprecenljivo, a žal skrito in zanemarjeno bogastvo, ki se je skozi desetletja ohranjalo skoraj samo od sebe. V tem diplomskem delu je bilo po različnih kriterijih ocenjenih 85 travniških nasadov na področju Prekmurja. Pridobljeni podatki so prikazali trenutno stanje nasadov v naravi, ki je slabo. Za boljše razumevanje in bolj realno in uravnoteženo razlago ocenitve smo izdelali s sistemom DEXi večparametrski model, ki nam je služil za dodatno oceno sadovnjakov. Na podlagi atributov in izdelanih funkcij smo potrdili, da je stanje res slabo. Oba sistema obdelave podatkov, ki se med seboj dopolnjujeta, sta se izkazala kot uporabna za širše območje in bi lahko bila uporabljena za ocenjevanje pri določanju zneska subvencij za ekstenzivne oziroma travniške nasade. Posredno bi sprožili, da bi ta nebrušen diamant, katerega delček najdemo skoraj na vsakem dvorišču v Sloveniji, bolje upravljali in ga ohranili tudi za prihodnost.
Ključne besede: travniški nasad, ocenjevanje, kriterij pridelave, kriterij krajinske pestrosti, kriterij biotske raznovrstnosti, DEXi, večparametrski model, ekspertni sistem.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 2937; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

2.
NEDESTRUKTIVNO DOLOČANJE DOZOREVANJA PLODOV JABLANE Malus domestica Borkh. PRI SORTAH PINOVA IN ZLATI DELIŠES
Andrej Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spremljali dinamiko dozorevanja plodov na različnih položajih v nasadu pri sortah Pinova ter Zlati delišes z nedestruktivno metodo merjenja pigmenta kožice plodu. Meritve smo opravili leta 2007, v nasadu Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC) Pohorski dvor in sicer mesec dni pred predvidenim obiranjem. V nasadu smo vzorčili zgornji, srednji in spodnji del nasada, ki se razlikuje po nagibu in višini. V razmaku enega tedna smo analizirali plodove s prenosnim spektrometrom ter primerjali rezultate. Med lokacijami so bile statistično značilne razlike, kar pove, da je lega oziroma položaj v nasadu vplival vsebnost pigmentov. Prav tako smo naredili primerjavo med sortama in primerjavo med nedestruktivno izmerjenimi indeksi pigmentov s standardnimi parametri zrelosti plodov.
Ključne besede: Jablana, barva plodov, dozorevanje, lega
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2603; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
UČINEK ETEFONA, NAA, NAD, BA IN NJIHOVIH KOMBINACIJ NA REDČENJE JABLANE (Malus domesica Borkh.) SORTE ‘Fuji’
Gregor Vrhovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2004 in 2005 je na posestvu UKC Pohorski dvor potekal poizkus kemičnega redčenja jablane Malus domestica Borkh. 'Fuji'. Ugotavljali smo, kako različni pripravki vplivajo na redčenje, debelino plodov, količino pridelka in barvo plodov. Ocenjevali smo tudi pojav majhnih plodov in povratno cvetenje. V času opravljanju poizkusa nismo imeli težav z vremenom, tako da so vsa tretiranja potekala v lepem in sončnem vremenu, zato o kakšnih posebnih vplivih vremena ne moramo govoriti. ‘Fuji’ je poznan po tem, da se težko redči, kar lahko sklepamo tudi iz našega poizkusa. Večina pripravkov v tem poizkusu ni zredčila plodov, med te sodijo NAD 100 ppm, NAA 15 ppm in BA 150 ppm + NAA 15 ppm. Pri uporabi BA 150 ppm je bilo opaženo rahlo redčenje, kar pripisujemo nepojasnjenim vplivom. Pri vseh navedenih tretiranjih pa je prišlo do pojava majhnih plodov oziroma pigmejskih plodov (<45 mm). Največje število teh plodov se je pojavilo pri tretiranju z BA 150 ppm + NAA 15 ppm. Edini pripravek, ki je signifikantno zredčil plodove je bil ethephon 400 ppm, vendar pa se je pri ethephonu pokazalo, da je prišlo do preredčenja in smo tako dobili manjše število plodov komercialnega razreda. Tako se je še enkrat pokazalo, da je sorta ‘Fuji’ resnično zahtevna sorta za redčenje in da večina pripravkov na ‘Fujiju’ povzroči pojav majhnih plodov (<45 mm).
Ključne besede: etephon, NAD, BA, NAA, 'Fuji', kemično redčenje, pigmejski plodovi
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2717; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
Učinek NAD, BA CaSx, ogrščičnega olja in kombinacij na redčenje plodičev pri jablani sorte Pinova v letu 2007
Stanislava Pažek, 2009, diplomsko delo

Opis: V nasadu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor smo v letu 2007 izvajali poskus kemičnega redčenja plodičev jablane sorte Pinova, na podlagi M9. Namen poskusa je bil proučiti učinek uporabljenih fitoregulatorjev na redčenje plodičev pri jablani sorte Pinova. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov s 7 obravnavanji: 1. kontrola - neredčena, 2. ročno redčena drevesa v juniju, 3. NAD - tretirano konec cvetenja, 4. BA - centralni plodič velikosti 10 mm, 5. kombinacija NAD + BA stopenjsko tretiranje 3. in 4., 6. CaSx - 2 % tretiranje v času vrha cvetenja, 7. Ogriol - 2 % tretiranje v času vrha cvetenja. Vsi postopki kemičnega redčenja so statistično značilno zmanjšali obloženost dreves, še najmočneje je delovala aplikacija BA, ki je končno število plodov/drevo skoraj prepolovila. Tudi samostojni nanos NAD je statistično značilno zmanjšal ovesek (št. plodov/drevo, št. plodov/100 socvetij). Pri vseh aplikacijah kemičnih sredstev se je zmanjšal tudi pridelek plodov > 70 mm (kg > 70 mm, št. plodov > 70 mm), vendar statistično značilno le pri nanosu BA, kar pomeni izgubo pridelka za 35 %. Zaporedni, stopenjski nanos sredstev, najprej NAD in kasneje BA, je zmanjšal število plodov enako kot samostojni nanos BA. Aplikacija sredstev dovoljenih v ekološki pridelavi jabolk, CaSx 2 % in Ogriol 3 %, sta redčila učinkovito, do podobnih stopenj kot NAD.
Ključne besede: jablana / Pinova / kemično redčenje / NAD / BA / CaSx / Ogriol
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 2381; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

5.
VPLIV GNOJENJA Z ORGANSKIMI GNOJILI IN OBDELAVE TAL NA VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABLAN SORTE TOPAZ
Martina Robačer, 2009, magistrsko delo

Opis: V letu 2002 in 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (UKC Pohorski dvor) v ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz z gostoto 4081 drevesi na hektar, v mladostnem obdobju, preiskušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (Compo guano, Maltaflor special, Agrovit in Biosol) na količino mineralnega dušika v različnih globinah tal. Hkrati smo preučili vpliv obdelave tal (obdelana tla in kombinirana obdelava) na mineralizacijo. Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih, gnojenje je bil izvedeno v 1 m širokem pasu pod drevesi s 44 kg čistega dušika preračunano na hektar. V letu 2002 so bile pri zgodnji obdelavi tal (17. aprila) višje vrednosti mineralnega dušika v odvzetih vzorcih v maju 2002 kot pri kasnejši obdelavi, ki je bila opravljena 6. maja. V istem letu je bil močno izražen vpliv ekoloških faktorjev na nivo mineralnega dušika v tleh. Nadpovprečno visoke temperature in pomanjkanje padavin je povzročilo šibko mineralizacijo. Ob pojavu padavin, so se dvignile N-min vrednosti pri obeh načinih obdelave ter vseh uporabljenih gnojilih.
Ključne besede: N min, jablana, ekološka pridelava, organska gnojila
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 4187; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (806,42 KB)

6.
OCENJEVANJE TRAVNIŠKIH NASADOV Z METODAMA TB IN DEX NA PODROČJU VZHODNEGA POMURJA
David Antolin, 2010, diplomsko delo

Opis: Travniški nasadi predstavljajo neprecenljivo vrednost, ki se je skozi desetletja ohranjalo skoraj samo od sebe. V tem diplomskem delu je bilo po različnih kriterijih ocenjenih 82 travniških nasadov na področju Prekmurja. Pridobljeni podatki so prikazali trenutno stanje nasadov v naravi, ki je srednje slabo. Za boljše razumevanje in bolj realno in uravnoteženo razlago ocenitve smo izdelali s sistemom DEXi večparametrski model, ki nam je služil za dodatno oceno sadovnjakov. Na podlagi rezultatov smo potrdili, da je stanje res slabo. Sistema, ki smo ju uporabljali za obdelavo podatkov in ki se med seboj dopolnjujeta, sta se izkazala kot uporabna za širše območje. Uporabljena bi lahko bila za ocenjevanje pri določanju zneska subvencij za ekstenzivne oziroma travniške nasade. S tem bi posredno vplivali, da bi se travniški nasadi bolje upravljali in ohranili tudi za prihodnost.
Ključne besede: travniški nasad, ocenjevanje, DEXi, večparametrski model
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 2316; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

7.
EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL IPS-0,0 RL"
Štefan Tkalec, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 so bili narejeni štirje poskusi na lokacijah: UKC FKBV Maribor pri sorti Jonagold, Sadjarstvu Mirosan pri sorti Elstar, Sadjarstvu Blanca pri sorti Idared ter v Sadjarskem centru Gačnik pri sorti Zlati delišes, kjer so izvedli sistem običajne integrirane pridelave sadja (OIPS) in "zero residue level IPS-0,0 RL". Glavna razlika med obema sistemoma pridelave je bila samo v sestavi škropilnega programa za zatiranje bolezni in škodljivcev. Namen diplomskega dela je analiza ekonomske upravičenosti pridelave sadja po sistemu "0,0 RL" v primerjavi z običajno integrirano pridelavo. Analiza je bila izdelana z metodo modelnih kalkulacij, za katere smo uporabili konkretne podatke iz poskusa. Rezultati ekonomske analize kažejo, da je pridelava sadja po sistemu "0,0 RL" ekonomsko upravičena.
Ključne besede: sorte jabolk/pridelovalni sistem/OIPS in "0, 0 RL"/ekonomika
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2595; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (864,41 KB)

8.
Vpliv sredstva Basfoliar aktiv na krepitev jablane sorte 'Topaz'
Domen Jaunik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus v ekološkem nasadu jablane sorte 'Topaz' s foliarnim gnojilom Basfoliar aktiv. V vsakem letu je bilo v poskus vključenih 40 nakjlučno izbranih dreves in sicer 20 dreves kontrole in 20 dreves tretiranih s foliarnim gnojilom Basfoliar aktiv. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima pripravek na krepitev rastlin oz. če in koliko se poveča količina in kakovost pridelka v primerjavi z netretiranimi drevesi. Ugotovili smo, da v letu 2007 ni bilo statistično značilnih razlik v količini pridelka in povprečni masi plodov med tretiranimi in netretiranimi drevesi. V letu 2008 pa so imela tretirana drevesa signifikantno večje število plodov, predvsem tistih debeline nad 65 mm.
Ključne besede: sadjarstvo, ekološka pridelava, jablana sorta 'Topaz', M9, Basfoliar aktiv
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3906; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (223,91 KB)

9.
PRIDELAVA JABOLK PO PRIDELOVALNEM SISTEMU ''0,0 RESIDUE''
Nejc Rumpret, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 so bili narejeni štirje poizkusi na lokacijah in sortah: Sadjarstvo Mirosan s sorto Elstar, UKC Pohorski dvor s sorto Jonagold, Sadjarstvo Blanca s sorto Idared in Sadjarski center Gačnik s sorto Zlati delišes. Primerjali smo integrirano pridelavo in ''0,0 residue'' pridelovalni sistem. Prvo smo škropili po načelih IPS. Drugo pa prvo polovico rastne dobe po načelih IPS, od julija naprej pa z biotičnimi pripravki. Vsi ostali tehnološki ukrepi so pri obeh sistemih enaki. Rezultati kažejo, da so ostanki pesticidov v sadju pri ''0,0 residue'' pridelovalnem sistemu najmanjši pri sorti 'Jonagold' (10 aktivnih snovi pod mejo detekcije). Največ ostankov v ''0,0 residue'' pridelovalnem sistemu je bilo pri sorti 'Idared' (samo trije pripravki pod mejo detekcije). V primerjavi z integrirano pridelavo so pridelki manjši za 2-8 %. Najmanjši delež pridelka I. razreda je bil pri 'Idaredu' (55 %), največji pa pri 'Jonogoldu' (82 %) v sistemu ''0,0 residue'' in v IPS največji pri 'Jonagoldu' (87 %) in najmanjši pri 'Zlatem delišesu' (65 %).
Ključne besede: sadje, pesticidi, varstvo rastlin, 0, 0 residue, kakovost pridelka
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2101; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (717,11 KB)

10.
Uporaba sadre pri pridelavi jabolk sorte Gala in Braeburn v letu 2008
Janja Kerec, 2010, diplomsko delo

Opis: V poskusu smo ugotavljali kako sadra vpliva na reakcijo tal, na dostopnost hranil.
Ključne besede: gnojenje, sadra, kalcij, Gala, Braeburn
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2128; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (633,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici