| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 99
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
VPLIV OBDELAVE TAL NA MIKROBIOLOŠKO AKTIVNOST TAL V NASADU HRUŠKE (Pyrus communis L.) SORTE 'VILJAMOVKA' : magistrsko delo
Karmen Križan, 2023, master's thesis

Abstract: Sedem let trajajoč poskus je bil izveden v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka', cepljenih na podlago kutina MA. V pas rastlin pod drevesi je bila izvedena setev in vzdrževana trajna rastlinska združba z namenom preprečevanja razvoja plevelov. Rastlinske mešanice so bile sestavljene iz nekonkurenčnih trav, manj konkurenčnih zeli in detelj, v poskus pa so bile vključene tudi herbicidane parcele ter kontrolne parcele, kjer se je nemoteno razvijalo avtohtono rastlinje. Poskus je temeljil na popisovanju rastlinstva in preverjanja primernosti posameznih mešanic, tudi z vidika njihovega vpliva na mikrobiološko aktivnost tal. Za določitev mikrobiološke aktivnosti tal je bila uporabljena metoda »Tea-bag indeks« in laboratorijska analiza tal. Rezultati so pokazali veliko heterogenost med vzorci in tudi ponovitvami. Najboljša zasičenost z bazičnimi kationi je vidna pri mešanici detelj in manj konkurenčnih zeli. Vsebnost natrija se pri kontrolnih parcelah, kjer se je razvijalo avtohtono rastlinje, statistično značilno razlikuje, kljub temu pa je vsebnost še vedno dovolj nizka, da ne pride do poškodb dreves v sadovnjaku. Ugotovili smo, da herbicid rahlo zvišuje pH tal, poleg tega pa ne zmanjša mikrobiološke aktivnosti v prsti.
Keywords: hruška, mikrobiološka aktivnost tal, semenske mešanice, samoohranitev
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 202; Downloads: 16
.pdf Full text (2,67 MB)

2.
Poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov : magistrsko delo
Saša Guštin, 2023, master's thesis

Abstract: Navadna ali evropska leska (Corylus avellana L.) je po vsem svetu razširjena sadna vrsta, ki sodi med lupinasto sadje ali lupinarje. Zaradi svoje sestave so bili lešniki prepoznani kot zdravju koristno živilo. V magistrskem delu smo izdelali poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov. Poslovni načrt je pisni dokument, ki opisuje predlagan podvig. Njegov namen je zmanjšati negotovosti v podjetniški dejavnosti. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za pridelavo in predelavo lešnikov. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre pridelave in predelave (vrednost proizvodnje, lastno ceno, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Naslednji cilj je bila ocena pomembnih parametrov finančne analize (neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti in doba povratka investicije). Rezultati analize so pokazali, da sta pridelava in predelava lešnikov ekonomsko upravičeni. Investicija v pridelavo in predelavo se povrne ob upoštevanju nekonstantnega letnega denarnega toka v 9. letu. Pri razvoju poslovne ideje nam je bil v pomoč tudi poslovni model Canvas.
Keywords: lešniki, poslovni načrt, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, ocena investicije
Published in DKUM: 05.07.2023; Views: 614; Downloads: 141
.pdf Full text (2,63 MB)

3.
Uvajanje trajnostnih in visokostorilnih tehnologij v pridelavo jabolk
2023, textbook

Abstract: V publikaciji so predstavljeni avtorski prispevki za pomoč pri uvajanju trajnostnih in visokostorilnih tehnologij v pridelavo jabolk. Predstavljena so glavna izhodišča k celovitemu pristopu vse od začetka pridelave do konca skladiščenja. Vključene teme opisujejo strojno rez, strojno redčenje, rez korenin, fiziološko in mikrobno stabilnosti plodov, spravilo pridelka, skladiščenje pridelka v dinamični atmosferi in '0 – residue' varstvo rastlin.
Keywords: jablana, obiranje, oprema, visokostorilnost, optimizacija
Published in DKUM: 19.05.2023; Views: 491; Downloads: 37
.pdf Full text (6,47 MB)
This document has many files! More...

4.
Ukrepi za izboljšanje fiziološkega stanja plodov jablan (Malus domestica Borkh.) sorte 'Jonaprince' : magistrsko delo
Klementina Jelen, 2022, master's thesis

Abstract: V raziskovalnem delu ugotavljamo vpliv intenzivnosti zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom na fiziološko ravnovesje dreves ter izbrane parametre kakovosti in skladiščne sposobnosti pridelka jablan sorte 'Jonaprince'. Poskus je bil izveden v letih 2020 in 2021 v nasadu lastnika Branka Juharta v kraju Štuki pri Grajeni. Ugotovili smo, da je talno gnojenje s kalcijevim nitratom sicer povečalo koncentracijo kalcija v talni raztopini, kar pa ni bilo neposredno razvidno tudi v plodovih. Močnejša zimska rez je pospešila intenzivnost rasti poganjkov, kar je imelo za posledico nižji pridelek in večjo povprečno maso ploda z večjim deležem plodov prvega kakovostnega razreda. Po izvedeni standardni zimski rezi je bil odziv v bujnosti rasti jablan manjši, kar je z vidika fiziološke stabilnosti pridelka primernejše. Kombiniran ukrep standardne zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom se, predvsem zaradi nepotrjenega vpliva slednjega v plodovih, v tem poskusu ni pokazal kot ukrep za povečevanje fiziološke stabilnosti in skladiščne sposobnosti pridelka.
Keywords: jablana, rez, gnojenje, kalcij, fiziološko stanje plodov
Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 703; Downloads: 66
.pdf Full text (1,38 MB)

5.
Odpornost nekaterih križancev češenj 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe v klimatskih razmerah leta 2018 : magistrsko delo
Doroteja Podkrajšek, 2022, master's thesis

Abstract: V letu 2018 smo v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, postavljenem v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux, spremljali odpornost križancev češnje 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe (Rhagoletis cerasi L.) in pojav gnilobe (M. laxa in M. fructigena). Spremljali smo 65 različnih križancev, cepljenih na podlago Maxma14, pri katerih smo ovrednotili povezavo med morfološkimi parametri plodov in njihovo kemično sestavo v povezavi s stopnjo napada češnjeve muhe in pojavom gnilobe. V nasadu standardni tehnološki ukrepi pridelave (rez, zaščite s fitofarmacevtskimi sredstvi) niso bili izvajani. Glavni opazovani parametri so bili termin zorenja, barva kožice plodov, čvrstost plodov, dolžina peclja in standardni kakovostni parametri plodov (vsebnost suhe snovi, vsebnost skupnih titracijskih kislin). Ugotovili smo, da med spremljanimi križanci pojav češnjeve muhe najintenzivneje stimulira nižja vsebnost skupnih titracijskih kislin (7,09 g/L; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), krajši pecelj (3,91 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), višja masa 100 plodov (717,38 g; križanci št. 27, 50, 60, 84, 90 in 91) in večja dolžina 10-ih plodov (25,13 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113). Največji napad češnjeve muhe smo potrdili pri pozneje zorečih križancih (20,32 %; križanci št. 8, 30, 49, 50, 53, 60, 66, 76, 84, 90, 91, 94, 95, 100, 104, 113 in 117), ki so imeli hkrati daljši pecelj, večjo povprečno maso in višjo vsebnost sladkorjev. Jakost napada češnjeve muhe je bila večja pri rdeče obarvanih plodovih, kjer je bila ocena gnilobe nizka. Nasprotno je bila intenzivnost pojava gnilobe višja pri plodovih z višjo vsebnostjo kislin.
Keywords: češnja, križanci, klima, češnjeva muha
Published in DKUM: 15.04.2022; Views: 621; Downloads: 32
.pdf Full text (1,59 MB)

6.
Agro-morfološke karakteristike križancev češenj 'Regina' x 'Lapins' : magistrsko delo
Blažka Rašl, 2021, master's thesis

Abstract: V letih 2019 in 2020 smo spremljali agro-morfološke lastnosti visoko heterozigotnih križancev češenj ‘Regina’ in ‘Lapins’. Zbirka obsega 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux. Z namenom spremljanja genetskih lastnosti križancev rez in varstvo rastlin v nasadu nista bila izvajana. V poskusu sta bili spremljani dinamika in intenzivnost cvetenja, poseben poudarek pa je bil na determiniranju parametrov kakovosti plodov v povezavi s pojavom škode, ki jo povzroči češnjeva muha (Rhagoletis cerasi L.) in pokanje plodov. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati za križance št. 43, 53, 77, 79 in 95, ki smo jih na osnovi raziskave v okviru diplomskega dela izpostavili kot primerne za naše pridelovalno območje. Ugotovili smo, da je bila prisotnost škode, ki jo povzroči češnjeva muha, večja v letu, ko so plodovi zaradi specifičnih klimatskih razmer oblikovali več suhe snovi in ko je bila čvrstost eksokarpa ob peclju manjša. Pri izbranih križancih ni prišlo do pokanja plodov, kar potrjuje njihovo primernost za naše pridelovalno območje.
Keywords: češnja, Prunus avium, hibridi, cvetenje, kakovost plodov
Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 955; Downloads: 72
.pdf Full text (2,20 MB)

7.
Primernost interakcije časa gnojenja in odmerka dušika v pridelavi češenj sorte 'summit'
Gregor Tomše, 2020, master's thesis

Abstract: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Keywords: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Published in DKUM: 18.12.2020; Views: 821; Downloads: 62
.pdf Full text (1,46 MB)

8.
Vpliv interakcije različnih načinov gnojenja in tipov rezi na rodnost jablan (Malus domestica B.) sorte 'Gala' v klimatskih pogojih leta 2018
Urška Završnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih načinov gnojenja in rezi na količino in kakovost plodov ter rast jablan sorte 'Gala'. Poskus je potekal na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru. V poskus smo vključili 5 obravnavanj, in sicer gnojenje z gnojilom kalijev amonnitrat (KAN), gnojenje z gnojilom apneni dušik, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + mleti apnenec, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + kompost in aktivatorjev tal PRP SOL + PRP EBV, nazadnje smo uporabili še kombinacijo gnojil KAN + kompost. Vsa obravnavanja smo izvedli v kombinaciji z dolgo in kratko rezjo. Pri dolgi rezi smo izrezali močne poganjke tik ob osnovi, pri kratki rezi smo pustili 3 cm dolge čepe. Dolga rez je v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + mleti apnenec pozitivno vplivala na število plodov 1. kakovostnega razreda in na bujnost rasti, medtem ko je kratka rez dala najboljše rezultate glede števila plodov 1. kakovostnega razreda v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + kompost. Na topno suho snov je imelo pozitiven vpliv obravnavanje, kjer smo kombinaciji gnojil KAN + kompost dodali še aktivatorje tal PRP SOL + PRP EBV, medtem ko je imela kombinacija gnojil KAN + mleti apnenec pozitiven vpliv na hitrost zorenja, vrednoteno preko škrobnega indeksa.
Keywords: jablana, 'Gala', gnojenje, rez, pridelek
Published in DKUM: 29.09.2020; Views: 1013; Downloads: 91
.pdf Full text (541,33 KB)

9.
Različni načini vzdrževanja tal medvrstnega prostora v sadovnjaku
Barbara Leskovšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Poskus smo izvajali na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor (v nadaljevanju UKC), od leta 2017 do 2019. UKC spada pod Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede. Poskus je bil izveden v okviru projekta CRP (Ciljni raziskovalni programi) in se imenuje Vpliv vzdrževanja negovane ledine na botanično sestavo negovane ledine in pridelek v nasadih jablan. V nasadu sort 'Gala' in 'Pinova' je bilo vključenih osem obravnavanj. Prvo obravnavanje (V1) je zajemalo standardno mulčenje z rotacijskim mulčenjem petkrat letno in dognojevanje z dušikom (v nadaljevanju N). Drugo obravnavanje (V2) je zajemalo enkrat mulčenje spomladi, trikrat valjanje v poletnem času, enkrat mulčenje jeseni in dognojevanje z N. Tretje obravnavanje (V3) je potekalo z dvakratnim valjanjem spomladi, dvakratnim mulčenjem poleti (jeseni) in dognojevanjem z N. Četrto obravnavanje (V4) je zajemalo dvakrat mulčenje spomladi (v začetku poletja) in dvakrat valjanje (poleti in v začetku jeseni) ter dognojevanje z N. Peto obravnavanje (V5) je zajemalo V1, vendar brez dodatnega dognojevanja z N, šesto obravnavanje (V6) pa V2 in brez dodatnega dognojevanja z N. Sedmo obravnavanje (V7) je vključevalo V3 brez dodatnega dognojevanja z N, osmo obravnavanje (V8) pa V4 brez dodatnega dognojevanja z N. Po obiranju smo analizirali količino pridelka in parametre notranje kakovosti plodov. Rezultati so pokazali, da sta obravnavanji V2 in V3 dosegli najvišji pridelek, medtem ko je bil le-ta najnižji pri obravnavanju V1. Različni načini oskrbe tal obeh sort v letu 2018 in 2019 na notranjo kakovost plodov niso imeli značilnega vpliva.
Keywords: sadovnjak / obdelava tal / medvrstni prostor / valjanje / mulčenje
Published in DKUM: 25.09.2020; Views: 1757; Downloads: 145
.pdf Full text (770,78 KB)

10.
Foliarna aplikacija različnih pripravkov za preprečevanje pokanja češenj
Neža Slovša, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomskega dela smo izvedli poskus preprečevanja pokanja češenj v nasadu sorte 'Regina', cepljene na podlago Gisela 5, na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor. Poskus je zajemal pet obravnavanj, sestavljenih iz foliarne aplikacije pripravkov proti pokanju in prepihovanju krošenj po dežju. Prvo obravnavanje: program Karsia (Amilox, Calmax, Nu-film), drugo obravnavanje: program Metrob 1 (Cirkon, Siliplant univerzalni), tretje obravnavanje: program Metrob 2 (Butalon, Betazyme), četrto obravnavanje: prepihovanje krošenj ter peto obravnavanje: kontrola (brez ukrepov). Ob obiranju smo vrednotili količino in kakovost pridelka ter analizirali čvrstost plodov, topno suho snov, vsebnost skupnih titracijskih kislin ter ugotavljali vpliv ukrepov na delež tržnih plodov, s poudarkom na pokanju. Rezultati so pokazali, da sta prepihovanje krošenj ter program Metrob 2 (Butalon in Betazyme) imela največji učinek proti pokanju plodov, medtem ko je imela izvedba programa Karsia (Amilox, Calmax, Nu-film) za posledico pozitiven vpliv na debelino in maso plodov (kombiniran vpliv oveska in pripravkov), ni pa imelo velikega vpliva proti pokanju plodov.
Keywords: češnje, pridelek, pokanje, kakovost
Published in DKUM: 23.09.2020; Views: 867; Downloads: 63
.pdf Full text (270,81 KB)

Search done in 1.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica