1. Interoperability of infrastructure and transportation information models: A public transport case studyNenad Čuš Babič, Sara Guerra de Oliveira, Andrej Tibaut, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: The duplication of semantic data modelled in different disciplines poses interoperability challenges. Information models that benefit from the application of standards that enable data reusability and prevent redundancy and misuse should be compatible, particularly when different systems are used in the same domain-specific area, as in the case of public transportation. Transportation information models, leading and providing reliable and robust public transport services, can nowadays be enriched with information found in building information models devoted to transportation infrastructure. Therefore, in the present paper, a mapping between the standards and technical specifications that support each modelling approach is explored, analysed, and aligned to maximise the best out of the current common practices used. The information from the Industry Foundation Classes IFC specification-based models complements the conceptual and physical transportation models, where Transmodel and NeTEx are well-established, with accurate (as-built) detailed characteristics of the transportation infrastructure (stop places, quays, entrances, access spaces and equipment as ramps, staircases, and escalators). The extraction of topological information stored in IFC models allows for navigation-network extraction, information about spaces, and passages between spaces. A specific public transport case study focused on a train station is detailed to better corroborate and illustrate the advantages and uses of compatible and complementing modelling approaches. As building-information-modelling awareness and use is growing, the validated mapping approach can benefit from the future application of automation procedures. Ključne besede: transmodel, NeTEx, IFC, interoperability, building topology, navigation network Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 26 Celotno besedilo (3,15 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Uvedba delotoka BIM in koordinacije BIM v gradbeno podjetjeElvis Zadravec, 2023, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava uvedbo delotoka BIM in koordinacije BIM v pripravo projekta izvedbe gradbeno-inženirskega objekta. Uvedba delotoka BIM v proces načrtovanja je izjemnega pomena za gradbena podjetja in druge deležnike v gradbeni industriji, saj lahko vsem prinese veliko dodano vrednost. V nalogi raziščemo BIM, delotok BIM, ter predstavimo standardizirano dokumentacijo skladno z informacijskimi zahtevami naročnika in načrt za izvedbo BIM.
Uporabo delotoka BIM in koordinacije BIM analiziramo na praktičnem primeru priprave projektne dokumentacije PZI za rekonstrukcijo viadukta Dolgi most, ki bo služila gradbenemu podjetju v fazi gradnje. Za zagotavljanje objektivnosti ugotovljenih rezultatov smo v sklopu naloge opravili tudi intervjuje z udeleženci projekta priprave dokumentacije.
V nalogi smo odgovorili na tri raziskovalna vprašanja. Hipotezo, da ima BIM številne pozitivne učinke na gradbeno industrijo, smo potrdili. Prav tako smo potrdili hipotezo, da je celovita implementacija organizacijskih procesov BIM za podjetja težavna. Ovrgli smo hipotezo, ki pravi, da BIM optimizira proces priprave projektne dokumentacije.
Rezultati kažejo, da je BIM prihodnost za industrijo grajenega okolja in da je njegov razvoj potrebno spodbujati, ne gre pa ga prehitevati. Realna slika namreč kaže, da procesi BIM, tudi zaradi obstoječe programske opreme, ki še ni dovolj razvita, niso najbolj učinkoviti za gradbeno-inženirske objekte. Ključne besede: informacijsko modeliranje gradenj (BIM), sodelovalni delotok BIM Objavljeno v DKUM: 12.07.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 130 Celotno besedilo (4,51 MB) |
3. Razvoj metode za izdelavo informacijskih modelov kompleksnih strojniških sistemov v grajenem okolju na osnovi proceduralnega modeliranja in modelov znanja : doktorska disertacijaLuka Adanič, 2023, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo razvoj in vrednotenje metodologije za izdelavo informacijskega modela na izbranem primeru kompleksnega strojniškega sistema, ki je del grajenega okolja. Model je grajen na osnovi proceduralnega modeliranja in modela znanja – ontologije. Pred začetkom razvoja metode smo izvedli bibliometrično analizo preseka dveh raziskovalnih področij, ki imata vzajemni medsebojni vpliv.
Metodo smo razvili na način, da smo določili delotok za podajanje predlogov in razširjanje standarda ter dokumentacije IFC na osnovi produktnih standardov. V okviru predloga za razširitev dokumentacije IFC smo na podlagi ugotovljenih razhajanj na novo določili ter umestili domeno za obravnavano področje in ustvarili predloge za vpeljavo 16 novih shem IFC. Razširitvene predloge in tehnične zahteve produktnega standarda smo prenesli v ontološki model znanja s pravili za podporo sklepanja ter predpisali povezave in omejitve med posameznimi razredi ter njihovimi podrazredi. Na osnovi predlogov za razširitev sheme IFC in razvite ontologije MGDS smo ustvarili parametrični model centralnega sistema za medicinske pline v grajenem okolju, ki smo ga validirali, preverili skladnost načrtovanega z zahtevami produktnega standarda, z uporabo sklepalnika.
Z razvojem in validacijo metodologije prenosa inženirskega znanja v digitalno okolje in hkratnim avtomatiziranjem gradnje modelov BIM smo razvili metodo, za katero ocenjujemo, da ima velik potencial za spremembo vsakdana inženirskega dela. Metodologija omogoča hkratno pohitritev delovnih procesov in doseganje večje učinkovitosti z manjšo verjetnostjo za nastanek inženirskih napak v načrtovalnih fazah. Ključne besede: bibliometrična analiza, ontologije strojniških sistemov, parametrično načrtovanje, sistem BIM-MEP, delotok razvoja informacijskih modelov. Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 0 Celotno besedilo (7,40 MB) |
4. Simetrijske grupe končnih vzorcevMatej Mencinger, 2021 Opis: Končni vzorci so najprej definirani intuitivno, kasneje pa še eksaktno (matematično). Simetrije končnih vzorcev so definirane s pomočjo izometrij ravnine. Obravnavani so štirje osnovni razredi izometrij ravnine: zrcaljenje, rotacija, translacija ter drsno zrcaljenje. V klasifikacijskem izreku je dokazano, da vsaka izometrija spada v enega od osnovnih štirih razredov. Pri obravnavi vektorjev in matrik se omejimo na ravnino in trirazsežni vektorski prostor. Dokazano je, da izometrijam ravnine s fiksno točko pripadajo natanko ortogonalne matrike. V poglavju o grupah so obravnavani pojmi: (pod)grupa, red grupe, izomorfizem grup ter generatorji grupe. Glavni rezultat je klasifikacija simetrijskih grup končnih vzorcev v ciklične ali diedrske, kar danes imenujemo Leonardov izrek. Podano je tudi nekaj informacij o zgodovinski dobi, v kateri je deloval Leonardo da Vinci in nekaterih povezavah med njegovim delom in matematiko. Učbenik je namenjen študentom arhitekture in vsebuje številne primere, rešene naloge ter obsežno slikovno gradivo. Ključne besede: izometrija ravnine, končni vzorec, simetrija, končna grupa, Leonardov izrek Objavljeno v DKUM: 21.12.2021; Ogledov: 1248; Prenosov: 338 Celotno besedilo (54,54 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Uporaba BIM-pristopa za vzdrževanje in upravljanje kanalizacijskega sistema : magistrsko deloBojana Mastnak, 2021, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge je bil izdelati BIM-model za konkretni primer komunalne infrastrukture (kanalizacije) za potrebe lažjega vzdrževanja in upravljanja kanalizacijskega sistema, analizirati prednosti in slabosti proceduralnega modeliranja v kontekstu izdelave BIM-modela, analizirati uporabnost BIM-modela komunalne infrastrukture za različne namene uporabe (boljši pregled in hitrejše reševanje napak oz. sanacijo le-tega).
V magistrski nalogi je prikazano, kako lahko BIM-pristop pripomore k boljšemu reševanju težav na terenu. Uporaba takšnega pristopa bi bila smiselna že v fazi projektiranja, saj tako izdelan model omogoča izpis različnih količin, boljšo preglednost in vrsto podatkov, ki jih potrebujemo za vzdrževanje objekta.
Prvi del naloge zajema pripravo popisov in proučitev ustreznih programov za dosego želenega cilja. Drugi del naloge prikazuje izdelavo modela s programskim orodjem Grasshopper in Archicad, sledi prikaz uporabe izdelanega modela z aplikacijo Dalux.
V zadnjem delu naloge pa so opisane vse prednosti in slabosti, ki smo jih spoznali tekom izdelave BIM-modela za namene boljšega vzdrževanja in upravljanja kanalizacijskega sistema. Ključne besede: gradbeništvo, Bim-model Objavljeno v DKUM: 02.06.2021; Ogledov: 1326; Prenosov: 71 Celotno besedilo (5,57 MB) |
6. Informacijsko modeliranje gradenj (BIM): pomen in primeri : projektna nalogaJosef Sabbagh, 2020, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Osnovna ideja informacijskega modeliranja gradenj (BIM) je izboljšati kvaliteto projektov z izboljšanjem kvalitete projektantskih rešitev. Informacijski model gradnje (BIM-model) integrira prostorske 3D-objekte z informacijami relevantnimi za fazo načrtovanja, gradnje in vzdrževanja. Naloga se osredotoča na pomen BIM v fazi načrtovanja. S programsko opremo za BIM je bila izvedena študija in demonstracija BIM-modeliranja preproste stavbe. Predstavljen je tudi BIM-model športnega objekta z namenom prikaza uporabe BIM pri kompleksnejših projektih. Ključne besede: BIM, IFC, Allplan Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1837; Prenosov: 167 Celotno besedilo (1,18 MB) |
7. Avtomatizacija programskega vmesnika rhino-grasshopper-sofistik v okviru bim-delotokaLudian Komini, 2019, magistrsko delo Opis: BIM-delotok združuje metodologijo BIM in integrirana programska orodja, s katerimi lahko poenostavimo, prilagodimo in nadziramo celoten proces načrtovanja gradnje. Proceduralno modeliranje se je uveljavilo kot metoda BIM za avtomatizacijo izdelave variant BIM-modela v okviru BIM-delotoka. Znotraj BIM-delotoka in proceduralnega modeliranja ni bilo veliko storjenega za povečanje učinkovitosti v fazi načrtovanja konstrukcijskih elementov gradnje in za optimizacijo le-te. Izvajanje optimizacije v okviru BIM je redko, ker projektanti upoštevajo tradicionalne pristope.
Magistrska naloga obravnava vse večje povpraševanje po integrirani platformi med arhitekturnim proceduralnim modeliranjem in optimizacijo konstrukcije, vendar znotraj BIMdelotoka. Od takšne programske platforme se pričakuje, da izboljša produktivnost, kakovost in trajnost ter zmanjša stroške in porabo materiala v fazi gradnje. Ključne besede: proceduralno modeliranje, BIM-delotok, programski vmesnik, RhinoGrasshoper, Python, SOFiSTiK. Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 1322; Prenosov: 192 Celotno besedilo (15,12 MB) |
8. |
9. Integracija BIM-modela, BIM-strežnika in semantičnega portala v gradbeni projektRok Časar, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili metodologijo uporabe informacijskega modeliranja gradenj (BIM) med projektiranjem in eksploatacijo infrastrukturnega gradbenega objekta na primeru črpališča Grlava. Črpališče je del projekta gradnje podvoza izvennivojskega križanja železniške proge Pragersko−Hodoš in lokalne ceste v naselju Grlava. Kot izhodišče smo uporabili projekt DEGRIP, pri katerem smo ob pomoči podjetja Pomgrad d. d. spremljali gradnjo podvozov v krajih Ljutomer in Grlava.
Za izdelavo BIM-modela smo uporabili programsko orodje Autodesk Revit. V nalogi je izvedena integracija BIM-modela v odprti BIM-strežnik in prenos znanja o gradbenem projektu v semantični portal. Namen dela je bil tudi prikazati realni delotok, ki v različnih fazah gradbenega projekta vpeljuje intenzivno rabo BIM-pristopa. Ključne besede: BIM-pristop, BIM-model, odprti BIM-strežnik, semantični portal gradbenega projekta Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1401; Prenosov: 193 Celotno besedilo (6,53 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Uporaba tehnik algoritemskega načrtovanja in informacijskega modeliranja gradbenih objektov (BIM) pri izdelavi variant občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN)Tamara Arcet, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana izdelava dveh različnih variant razporeditve gradbenih parcel po treh različnih postopkih na območju, kjer je predviden občinski podrobni prostorski načrt - OPPN. Predstavljena je definicija OPPN-ja, lastnosti in pomen BIM-modeliranja s primeri uporabe v praksi, zgodovina razvoja in pomen algoritemskega načrtovanja, ter razlaga genetskega algoritma.
V praktičnem delu so opisani postopki izdelave variant po treh pristopih, ki so klasičen CAD-pristop, BIM-pristop ter združitev algoritemskega načrtovanja z BIM-modelom. Izmed vseh treh pristopov nas je zanimalo kateri je najboljši s časovnega vidika izdelave variant, koliko informacij je možno vnesti v model in kateri pristop ponuja najbolj kvaliteten končni izdelek. Ugotovili smo, da algoritemsko načrtovanje omogoča najhitrejšo izdelavo variant, vendar pa je njegova uporaba ekonomična le ob izdelavi velikega števila variant, ob uporabi obstoječega algoritma ali ob reševanju zahtevnejšega problema. Vnos informacij je bil možen le v drugem in tretjem pristopu, kjer smo izdelali interaktiven BIM-model. Kvalitete končnih rešitev so bile zelo podobne, vendar algoritem omogoča najboljšo optimizacijo. Ključne besede: algoritemsko načrtovanje, informacijsko modeliranje gradbenih objektov (BIM), parametričnost, genetski algoritem Objavljeno v DKUM: 28.09.2018; Ogledov: 1391; Prenosov: 116 Celotno besedilo (3,43 MB) |