1. Kibernetska varnost in prekrški s področja kibernetske varnostiAndreja Primec, Bojan Tičar, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Kibernetska varnost je presegla okvirje informatike in zajema že vsa področja družbenega življenja. Vendar poleg ugodnosti, ki jih prinaša digitalizacija, le-ta predstavlja tudi nevarnost zlorabe elektronskega informacijskega potenciala. V Sloveniji ima pravica do kibernetske varnosti ustavne pravne podlage, sama informacijska varnost kot ožji del kibernetske pa je urejena v uredbah in direktivah EU. Kibernetska varnost igra ključno vlogo v delujoči ureditvi varnega pretoka informacij, integriteti celotnega informacijskega sistema in v preprečevanju zlorab pri uporabi digitalnih informacij. Pravna ureditev kibernetske in informacijske varnosti pomeni zagotavljanje ustreznega normativnega okvira, ki pravno omogoča nemoteni pretok elektronskih informacij brez nepooblaščenega dostopa tretjih, kakor tudi varuje uporabnike pred zlorabo ali uničenjem le-teh. Kibernetska varnost vključuje zaupnost, integriteto in dostopnost informacij, pa naj bodo le-te v digitalni, tiskani obliki ali kakšni drugi obliki. Poleg tega prispevek predstavlja analizo pravne ureditve predpisovanja in sankcioniranja prekrškov na področju kibernetske oz. informacijske varnosti z vidika sodobne slovenske informacijske zakonodaje.
Keywords: kibernetska varnost, kibernetska ureditev, informacijski prekrški, sodobna informacijska zakonodaja, informacijski sistemi
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 0 |
2. Analiza davčne utaje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽiga Kokol, 2025, undergraduate thesis Abstract: Davčni sistemi imajo ključno vlogo pri financiranju javnih dobrin in storitev, vendar pogosto predstavljajo izziv pri zagotavljanju njihove pravičnosti in učinkovitosti. Davčne utaje so pojav, ki ogroža integriteto sistema in zmanjšuje razpoložljiva sredstva za družbene potrebe. Analiza teh pojavov kaže, da njihovo število ni naključno, temveč je odvisno od več medsebojno povezanih dejavnikov. Kompleksni in nepregledni davčni sistemi omogočajo več priložnosti za zlorabe, medtem ko enostavnejše in bolj transparentne ureditve zmanjšujejo to tveganje, saj povečujejo zaupanje davkoplačevalcev in zmanjšujejo administrativne obremenitve. Zakonodajne spremembe, kot so prilagoditve davčnih stopenj in uvajanje olajšav, pogosto vplivajo na gospodarsko vedenje, vendar same po sebi ne zagotavljajo zmanjšanja davčnih utaj. Ključni so tudi učinkoviti nadzorni mehanizmi, ki z uporabo sodobnih tehnologij izboljšujejo zaznavanje nepravilnosti, čeprav lahko kratkoročno privedejo do navideznega povečanja zaznanih primerov. Poleg tega gospodarske in družbene razmere pomembno vplivajo na vedenje davčnih zavezancev, pri čemer finančne stiske v kriznih obdobjih pogosto vodijo k povečanju utaj. Trajno zmanjšanje davčnih utaj tako zahteva premišljeno kombinacijo poenostavitve sistema, krepitev nadzora in prilagoditev politik širšemu gospodarskemu in družbenemu kontekstu.
Keywords: davčna utaja, davčni sistem, gospodarstvo, javne dajatve, davčna politika, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.01.2025; Views: 0; Downloads: 82
 Full text (716,19 KB) |
3. Progresivna globa za kršitve cestnoprometnih pravil : magistrsko deloTim Zemljič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na sisteme progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, in se sprašuje o njihovi morebitni povezavi z varnostjo v cestnem prometu. Vsebuje pregled osnovnih pojmov in zakonodaje na področju cestnega prometa, s fokusom na dejanji vožnja pod vplivom alkohola in prekomerna vožnja, s čimer podaja oris tako slovenske ureditve kot tudi ureditve izbranih držav (Švedska, Finska in Švica), ki imajo progresivne sisteme te vrste integrirane v svojo zakonodajo. S pomočjo teoretskega okvirja in statističnih podatkov preverja zastavljeno hipotezo, ki se glasi: »Države s sistemom progresivnega sankcioniranja, vezanega na posameznikovo premoženje ali prihodek, nimajo višje stopnje varnosti v cestnem prometu kot države, ki tega sistema nimajo«. Pregled literature je pokazal, da progresivno sankcioniranje te vrste ne vpliva na varnost v cestnem prometu. Trije od štirih izbranih kazalcev stopnje varnosti v cestnem prometu so v vsaj eni izmed izbranih držav pokazali nižjo stopnjo varnosti kot v Sloveniji. Hipoteza je bila potrjena. Za povečanje varnosti na slovenskih cestah se priporoča druge ukrepe, predvsem povečanje nadzora na področju prekomerne vožnje in izboljšanje infrastrukture.
Keywords: progresivno sankcioniranje, cestnoprometna zakonodaja, cestnoprometna varnost, magistrska dela
Published in DKUM: 18.10.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,68 MB) |
4. Prekrški po Zakonu o zasebnem varovanju : magistrsko deloKlara Hančič, 2024, master's thesis Abstract: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe Vlade Republike Slovenije ali odloka samoupravne lokalne skupnosti. Zakon o prekrških (»ZP-1«, 2011) določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških (»ZP-1«, 2011, čl. 1). V primeru storjenega prekrška pristojni organ lahko odloča o prekršku s plačilnim nalogom, prekrškovno odločbo ali opozorilom. Postopek pa lahko tudi ustavi z uradnim zaznamkom. V primeru ugotovljenih kršitev med inšpekcijskimi nadzori lahko Inšpektorat za notranje zadeve Republike Slovenije sproži prekrškovni postopek. Enak postopek pa se lahko izpelje tudi, kadar je za tak postopek pristojno Ministrstvo za notranje zadeve kot prekrškovni organ, vendar za izvedbo tega postopka ni pristojna policija (Inšpektorat RS za notranje zadeve, 2020). Splošna načela inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (»ZIN«, 2007). Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorat opravlja naloge prekrškovnega organa, kadar ugotovi kršitve določil posameznih veljavnih zakonov, med drugim tudi Zakona o zasebnem varovanju. Zakon o zasebnem varovanju (»ZZasV-1«, 2011) ureja področje zasebnega varovanja, pri čemer opredeljuje različne oblike varovanja, pristojnosti in pogoje za njegovo izvajanje. Prav tako določa ukrepe in dolžnosti varnostnikov ter pogoje za izvajanje zasebnega varovanja tujih oseb. Poleg tega zakon nalaga obvezno organizacijo varovanja, predpisuje dolžnosti zavezancev in vodenje evidenc, ureja nadzor nad izvajanjem varovanja ter določa kazenske sankcije za kršitve predpisov (»ZZasV-1«, 2011, čl. 1).
Keywords: prekrškovni postopki, prekrškovni nadzor, inšpekcijski nadzor, zasebno varovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (821,38 KB) |
5. Vpliv zakonodaje na varnost cestnega prometa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMartin Zgonec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo proučuje številne aspekte sistemske spremembe zakonodaje na področju prometne varnosti cestnega prometa leta 2011. Poseben poudarek se nanaša na spremembe novele Kazenskega zakonika (KZ-1B, 2011), ki je kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu preimenovala v nevarno vožnjo v cestnem prometu, ki je kot blanketna norma zapisana v 324. členu Kazenskega zakonika (KZ-1B, 2011). Na podlagi pregleda sodne prakse ugotavljam, da bi morala slovenska zakonodaja določati ustrezen normativni okvir za razločevanje med prekrški in kaznivimi dejanji s področja cestnoprometnega prava ter med kaznivima dejanjema povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in nevarno vožnjo v cestnem prometu, ki v zakonu niso jasno opredeljeni. Na podlagi analize statističnih podatkov lahko opredelimo še nekaj drugih pomembnih zaključkov. Kljub splošnem trendu upadanja števila mrtvih v cestnem prometu od leta 2011, ko smo sprejeli novo prometno zakonodajo, smo še daleč od zastavljene vizije nič, kot tudi od zastavljenih strateških ciljev v nacionalnih programih za obdobji 2013-2022 in 2023-2030 (Javna agencija RS za varnost prometa, 2023). Statistični podatki števila umrlih in hudo poškodovanih pa kažejo tudi na dva pomembna trenda (starejši od 64 let in vozniki e-skirojev), ki jih mora cestna zakonodaja nadaljnjo nagovoriti.
Keywords: cestni promet, cestnoprometna zakonodaja, prometna varnost, prometne nesreče, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.04.2024; Views: 324; Downloads: 71
Full text (1,22 MB) |
6. Vpliv vodenja na absentizem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRok Stepišnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problem absentizma in njegov vpliv na organizacije, podjetja ter posameznike. Poudarja, da je absentizem družbeni, ekonomski in pravni problem, ki se lahko pojavlja iz različnih razlogov, vključno z zdravstvenimi, ekonomskimi in kulturnimi vplivi. V diplomskem delu je podano, kako vodenje in menedžment organizacije močno vplivata na pojav absentizma ter kako se s tem problemom ukvarjajo delodajalci in organizacije.
Osredotoča se tudi na javni sektor, kjer človeški kapital velja za ključni dejavnik uspeha. Izpostavljene so povezave med absentizmom, nagrajevanjem delovne uspešnosti v javni upravi ter sistemom plač. Analiziran je poklic policista in primerjane razlike v absentizmu z drugimi poklici ter plače policistov.
V diplomskem delu je raziskan tudi vpliv vodenja na absentizem ter analiziran odnos vodij do odsotnih zaposlenih oziroma tistih, ki so pogosteje v bolniškem staležu. Naslovili smo problematiko subjektivnosti in neustreznih meril pri ocenjevanju delovne uspešnosti ter se dotaknili povezave med načinom vodenja in pogostostjo odsotnosti z dela.
Metodološko je diplomsko delo deskriptivno, proučuje zakone in pravne akte ter se opira na dogmatično, aksiološko, jezikovno in teleološko metodo raziskovanja. S primeri in z analizami skuša raziskati vzroke in posledice absentizma ter v tej zvezi predlagati možne rešitve zlasti v javnem sektorju. Kot morebitno težavo pri pisanju diplomskega dela smo izpostavili razlikovanje organizacij in sektorjev, kar lahko vpliva na raziskave in analize.
Keywords: vodenje, vodja, policija, management, absentizem, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 308; Downloads: 81
Full text (1,21 MB) |
7. General Features of Public Law - Slovenian PerspectivesBojan Tičar, Maša Tičar, 2024, scientific monograph Abstract: This book is intended is to be used as an aid in understanding general features of public law from Slovenian perspective. The book has three parts. The first chapter deals with the state, its essential elements,and the various types of states, taking into consideration a range of different criteria. The second chapter introduces the basic constituent parts of the law and the forms of legal order in which these parts are vertically and horizontally incorporated. The terms are sometimes simplified in order to bring law and an understanding of it closer to readers who are not professional lawyers.The third chapter is devoted to defining basic terms of administrative and civil service law. Administrative law consists primarily of the legal norms which regulate the foundations of the organisation of the state and local communities. The last part of this chapter is devoted to civil servants and public salery system.
Keywords: state, public law, administrative law, civil servants, public salaries
Published in DKUM: 21.02.2024; Views: 346; Downloads: 41
Full text (4,21 MB)
This document has many files! More... |
8. Izvedba prekrškovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGregor Bolko, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Izvedba prekšrkovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških, ki je splošni populaciji bolje poznan kot izdaja plačilnega naloga, se ukvarjamo s postopkom, ki temelji na osebni zaznavi prekrška oz. zaznavi s tehničnimi sredstvi. V tem primeru gre za zaznavo, ki je neizpodbitno resnična. Opisuje jo latinski rek »Negabit frustra medio prensus in crimine« oz. v slovenščini »Težko bo zanikal tisti, ki je bil zaloten pri kriminalnem dejanju«. Kljub dejstvu, da je prekršek zaznan s strani pooblaščene uradne osebe oz. s pomočjo tehničnih sredstev, se pri storilcih prekrškov pojavlja dilema, ali je zaznava uradne pooblaščene osebe objektivna ali subjektivna. Pričakovana odgovora na raziskovalni vprašanji, ki smo ju postavili, sta, da je slovenska prekrškovna zakonodaja zastavljena na način, da je postopek objektiven. Ta del smo skozi diplomsko delo potrdili in ugotovili, da je poznavanje področnih predpisov bistveno, da lahko kršitelja sankcioniramo.
Ker pa so pooblaščene uradne osebe ljudje, obstajajo možnosti napak pri zaznavi prekrškov. Za take primere Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) predpisuje pravna sredstva, s katerimi omogoča, da kršitelj napako organa dokazuje in izpodbija izdano odločbo, o kateri na prvi stopnji odloča prekrškovni organ, na drugi stopnji pa sodišče.
III
S preučitvijo zakonodaje, literature, mnenj strokovnjakov in pregledom sodne prakse s tega področja in uporabo različnih metod smo ugotovili, da je odločanje v prekrškovnih zadevah zahtevno in zelo odgovorno.
Prekrškovni organi imajo zahtevno delo, da svoje odločitve natančno predstavijo in argumentirajo ter v področnih zakonih tudi pravilno implementirajo. Pri tem morajo biti zelo pozorni, da je kršitelj kaznovan upoštevajoč načelo zakonitosti, ki nalaga, da je mogoče prekršek sankcionirati le z zakonom in da je sankcijo za prekršek dopusto izreči samo za dejanje, ki je vnaprej določeno kot prekršek in je za tako dejanje določena tudi sankcija.
Keywords: Zakon o prekrških, Zakon o splošnem upravnem postopku, Kazenski zakonik, plačilni nalogi, prekrški, zaznavanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 827; Downloads: 175
Full text (750,06 KB) |
9. Delovanje policije kot državnega organa v času epidemije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnton Grešovnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Policijsko delo je specifično in ga ni mogoče primerjati z drugimi poklici. Policisti oziroma druge pooblaščene uradne osebe lahko z zakonskimi pooblastili močno posežejo v življenja ljudi. Delo postane še težje takrat, ko v svetu veljajo izredne razmere in ko družba ne upošteva zastavljenih zakonov in mej. V diplomski nalogi je primerjano delo policistov pred in med epidemijo covida-19. V prvem delu pisanja je zakonsko opredeljeno delo policije, opisan je tudi pojem izrednega stanja oziroma izrednih razmer. V nadaljevanju so predstavljeni ključni podatki o bolezni, ki je pomembno zaznamovala življenje ljudi. Našteti so ukrepi in omejitve, ki so bili implementirani v Sloveniji, ter opisane reakcije ljudi na novo življenje. V delu je razčlenjeno tudi delo operativnih policistov v izrednih razmerah. Obravnavani so področja kaznivih dejanj, nadzor državne meje in postopki v cestnem prometu. Ena izmed najtežjih nalog v času epidemije je bila tudi vodenje policijskih enot. Policijski vodje so morali zaposlene ustrezno motivirati.
V diplomskem delu so analizirani izvedeni ukrepi na področju javnega reda in miru, izračunana je tudi korelacija med starostjo in vrsto deviantnega ravnanja med epidemijo. Poleg tega je izpostavljeno, da so več kaznivih ravnanj storili mlajši, ki so bili zaradi koronavirusne bolezni 19 tudi manj ogroženi. Z raziskovanjem statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da je med kaznivimi dejanji najpogostejše nasilje v družini, število drugih kaznivih dejanj pa se je zmanjšalo. Izmed vseh kršitev je bilo daleč največ kršitev javnega reda in miru, ki so bili povezani s protivladnimi protesti. Slednji so za policiste in policijo kot organizacijo predstavljali dodatno obremenitev in povzročali kadrovsko problematiko, saj se je na njih zbiralo več tisoč ljudi.
V diplomskem delu je bilo poleg izpostavljenega ugotovljeno, da je slovenska policija kljub vsem preprekam ohranila visoko stopnjo integritete in strokovnosti. Zaupanje ljudi vanjo in njihov občutek varnosti v Republiki Sloveniji sta še vedno na visokem nivoju.
Keywords: policijsko delo, pandemije, covid-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 853; Downloads: 79
Full text (689,66 KB) |
10. Učinkovitost sistemskega nadzora nad policijo na področju spoštovanja človekovih pravic ter zakonskih in strokovnih standardov policijskega dela : (CRP V5-1942): zaključno poročilo ciljnega raziskovanega projektaBenjamin Flander, Maja Modic, Branko Lobnikar, Bojan Tičar, 2021, final research report Keywords: policijsko delo, nadzor nad policijo, spoštovanje človekovih pravic, strokovni standardi, zakonski standardi, EU
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 655; Downloads: 29
 Link to file |
