| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Comparison of Slovenian traditional plum materials with genetic resources from the Slovenian plant genetic bank
Tina Ternjak, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: The Slovenian Plant Gene Bank (SPGB) of the Faculty of Agriculture and Life Sciences houses approximately 250 accessions of stone fruit, with most of the material belonging to the species Prunus domestica L. and Prunus cerasifera Ehrh. The main objectives of this study using a set of 11 SSR primers were: 1. to determine the genetic structure of the traditional Slovenian in situ plum material in comparison to the ex situ the SPGB collection; 2. to identify unique material among the in situ collected accessions; 3. to gain insight into the genetic relationship between the two studied species. The genetic structure of 60 plum samples was analyzed using Principal Coordinate Analysis (PCoA) and Bayesian model-based analysis. PCoA separated the P. cerasifera and P. domestic accessions, while Bayesian model-based analysis revealed that many accessions of P. domestica and P. cerasifera shared a common ancestral history. The ex situ material showed greater genetic diversity as it was distributed over more populations than the in situ material. Promising in situ genotypes, especially from the Prekmurje and Lower Styria, were identified as valuable additions to enrich the existing collection.
Ključne besede: plum, Prunus domestica L., Prunus cerasifera Ehrh., SSR markers, genetic structure
Objavljeno v DKUM: 23.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
URL Povezava na datoteko

2.
3.
Genetska struktura in raznolikost nekaterih tradicionalnih genotipov sliv (Prunus domestica L., Prunus cerasifera Ehrh. in Prunus spinosa L.) : doktorska disertacija
Tina Ternjak, 2024, doktorska disertacija

Opis: Slovenia has a unique blend of climatic, soil, geographic and historical factors that fostered a rich tradition of plum cultivation and utilization. This study was set up to achieve following objectives: 1. assess the genetic diversity of 124 accessions of the three Prunus species (P. domestica L., P. cerasifera Ehrh., and P. spinosa L.); explore the possible contribution of P. cerasifera and P. spinosa to the ancestry of P. domestica; examine the genetic relationships and variability among the prevalent P. domestica material distributed in Slovenia. A combination of genetic markers, including 11 SSRs (UDP96-005, BPPCT034, EMPAS12, UCD-CH17, EMPAS06, EMPAS11, EMPAS14, BPPCT014, BPPCT025, CPSCT026 and CPPCT006) and three universal cpDNA markers (HK, K1K2 and VL), were chosen alongside flow cytometry. The analysis identified ten cpDNA haplotypes, which were grouped into three clusters using Unweighted Neighbor-Joining (NJ) analysis. All 11 SSR primer pairs exhibited polymorphism, revealing 116 unique genotypes and a total of 328 alleles, indicating considerable diversity with an average of 29.82 alleles per locus. Bayesian analysis distinguished two ancestral populations across all analyzed species. Principal Coordinate Analysis (PCoA) reflected the clustering observed in the Bayesian analysis. When analyzing individual set of P. domestica material, Bayesian analysis also distinguished two ancestral populations across, with PCoA confirming the results of Bayesian analysis. The NJ analysis categorized 71 P. domestica accessions into three clusters with numerous subgroups, reflecting a high genetic diversity. The majority of accessions aligned with traditional pomological groups, such as common prunes, mirabelle plums and greengages. Genetic diversity parameters were analyzed for the 42 diploid P. cerasifera genotypes. A relatively high diversity levels were found, resulting in 135 alleles, with high average values for alleles per locus (10.38), effective number of alleles (Ne = 5.22), expected heterozygosity (He = 0.77), observed heterozygosity (Ho = 0.64) and PIC value (0.754). In addition, 32 private alleles were found in 20 accessions. Bayesian analysis of the P. cerasifera material revealed three ancestral populations, corroborated by Principal Coordinate Analysis, while an NJ analysis grouped the accessions into three clusters based on the origin of the accession. This study identified valuable local landraces within the P. domestica pool, including traditional prunes or Bluish plums, which are of great genetic interest. Furthermore, the integration of complementary methods facilitated the differentiation of the three species and provided insights into the origin of plum. The findings will be crucial in comprehending the diversity of Slovenian plum germplasm, improving conservation efforts, recovering local genotypes and enriching existing collections of plant genetic resources.
Ključne besede: Prunus spp., plum, genetic resources, genetic diversity, genetic structure, cpDNA, SSR
Objavljeno v DKUM: 24.07.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (12,26 MB)

4.
Vpliv izhodiščnega materiala in različnih načinov razkuževanja na vzpostavitev tkivne kulture jagodnjaka ( fragaria x ananassa duchesne) : diplomsko delo
Sergeja Lešnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V letu 2023 je bil na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izveden poskus, v katerem se je ugotavljalo kateri način razkuževanja rastlinskega materiala je najbolj optimalen za kasnejšo uspešno vegetativno razmnoževanje jagodnjaka, Fragaria × ananassa Duchesne v in vitro razmerah. Drug namen raziskave je bila primerjava uspešnosti razkuževanja glede na izvor nabranega materiala (rastline, ki rastejo v zaščitenem prostoru v primerjavi s tistimi, ki rastejo na prostem). Za razkuževanje sta bili uporabljeni natrijev hipoklorit (NaClO) in dikloroizocianurna kislina (DICA) v različnih koncentracijah ter časih tretiranja, skupaj 4 različna obravnavanja. Razkuženi izsečki so bili nameščeni na osnovno MS gojišče brez dodanih rastnih regulatorjev, po treh tednih so bili vsi izsečki prestavljeni na gojišče, kateremu je bil dodan antibiotik Cefotaxime sodium. Izkazalo se je, da je to preprečilo propad tistih rastlin, ki so že pokazale potencial in začele z rastjo, vendar je bilo tekom inokulacije zaznati bakterijske okužbe. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da tako način razkuževanja, kot izvor rastlinskega materiala vplivata na število dobljenih vitalnih poganjkov. Pri izsečkih jagodnjaka iz zaščitenega prostora je V bil uspeh razkuževanja 13,3 % oz. 16 izsečkov, iz nezaščitenega prostora pa 3,3 % oz. 4 izsečki. Med različnimi obravnavanji se je kot najbolj uspešno izkazalo razkuževanje s sredstvom DICA in časom tretiranja 1,5 min, kjer je bil uspeh 3,75 % (9 vitalnih izsečkov). Pri uporabi 1,5 % NaClO in 1,5 min, je bil uspeh 2,08 % oz. 5 vitalnih izsečkov. Pri ostalih dveh obravnavanjih je bil uspeh 1,25 %.
Ključne besede: jagodnjak, Fragaria × ananassa, in vitro, razkuževanje, tkivne kulture
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 545; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
6.
DOLOČANJE GENETSKE SORODNOSTI MED DIVJIMI ČEŠNJAMI (Prunus avium L.) Z UPORABO MIKROSATELITSKIH MARKERJEV
Tina Ternjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Divje češnje so značilna drevesa slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji češnje (Prunus avium L.), tako gojenimi kot divje raslimi, je pomembno iz znanstvenih kot tudi iz ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili stara drevesa in mlade rastline v okolici teh dreves. Vzorčenje je potekalo na dveh različnih lokacijah blizu Maribora, SZ Slovenija. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj vsake od dveh populacij divje češnje in sorodnost med predstavniki dveh populacij. Ugotavljali smo še genetsko uniformnost znotraj populacije, genetsko čistost populacije, število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili preneseni iz neke druge populacije. Na treh mikrosatelitskih lokusih EMPA003, EMPA004, EMPA005 smo pri 39 preučevanih genotipih divje češnje skupaj namnožili 19 polimorfnih alelov, v povprečju 6,3 na lokus. Genetske razdalje med preučevanimi genotipi smo izračunali z Jaccardovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Ključne besede: Ključne besede: divja češnja / Prunus avium L./ populacija / molekulski markerji / genetska sorodnost
Objavljeno v DKUM: 28.03.2011; Ogledov: 4033; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici