SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki stresa pri učiteljih
Tjaša Kos, 2012, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezava med dejavniki zdravega načina življenja in zaznano stopnjo stresa učiteljev. Poleg tega smo želeli odkriti, ali obstaja povezanost stopnje zaznanega stresa učiteljev z njihovimi sociodemografičnimi podatki, zadovoljstvom s poklicem in s prostočasnimi dejavnostmi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stres, pri čemer smo se bolj osredotočili na stres pri učiteljih, vpliv zdravega načina življenja na doživljanje učiteljevega stresa in na pretekle rezultate raziskav iz področja ''stres pri učiteljih''. V empiričnem delu diplomske naloge smo aplicirali in vrednotili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med vzorec učiteljev srednjih in osnovnih šol Vzhodne Štajerske. Zajemal je 101 učitelja, od tega 79 žensk in 22 moških. Rezultati raziskave so pokazali, da med zadovoljstvom v poklicu, zdravim načinom življenja, koristnimi prehrambnimi, vsakdanjimi navadami, stopnjo organiziranega dela, kakovostnim preživljanjem prostega časa z družino in stopnjo stresa obstajajo negativne, statistično pomembne korelacije. Ugotovili smo tudi, da ni statistično pomembnih razlik v doživljanju stopnje stresa učitelja, glede na njegovo starost in spol.
Ključne besede: stres, stres v telesu, življenjski slog, poklic učitelja, zadovoljstvo v poklicu
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1616; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
STRES IN IZGORELOST MED ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI DELAVCI
Anja Senekovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preiskovali stres in izgorelost med šolskimi svetovalnimi delavci. V teoretičnem delu so predstavljena poglavja o stresu, stresu na delovnem mestu, izgorelosti (na delovnem mestu) in o svetovalnem delu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med svetovalnimi delavci, zaposlenimi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Opravljena je bila z namenom, da bi opozorili na problem izgorevanja, ki vse pogosteje ogroža izvajalce različnih oblik pomoči. Cilj raziskave je bilo njihovo ovrednotenje doživljanja stresa in izgorelosti. Rezultati so pokazali, da svetovalne delavke v primerjavi s svetovalnimi delavci doživljajo nižjo raven čustvene izčrpanosti, višjo stopnjo depersonalizacije in nižjo stopnjo osebne učinkovitosti, medtem ko z delovno dobo omenjeni aspekti ne naraščajo. Pričakovan stres zaradi delovnih nalog vpliva na večjo izgorelost, svetovalne delavke pa zaradi slednjih doživljajo večjo stopnjo stresnosti. Ugotovljeno je bilo, da z naraščanjem delovne dobe narašča tudi stopnja stresnosti delovnih nalog. Rezultati so potrdili obstoj pozitivne povezanosti med izgorelostjo in konfliktom zaradi dela in družine ter obstoj negativne povezanosti med izgorelostjo in obogatitvijo zaradi dela in družine. Izgorelost in opora s strani sodelavcev in družine sta negativno povezani.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, izgorelost (na delovnem mestu), svetovalno delo
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 1263; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
TIPI KOMUNIKACIJSKIH STILOV V ORGANIZACIJI IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI
Doroteja Križanec, 2014, magistrsko delo

Opis: S svojo magistrsko nalogo sem želela osvetliti prevladujoče stile komuniciranja in raziskati, kakšne so njihove značilnosti. Osredotočila sem se predvsem na značilnosti, ki jih literatura izpostavlja kot najbolj pomembne v povezavi s komunikacijskimi stili (npr. osebnostne lastnosti). S samo raziskavo pa sem želela preveriti, ali se na mojem vzorcu posamezne značilnosti povezujejo s stili, tako kot predvideva literatura. Med analizo sem ugotovila, da med komunikacijskimi stili na mojem vzorcu ne prihaja do statistično pomembnih razlik, kljub temu pa so se orisale določene razlike, ki bi lahko prišle na večjem vzorcu veliko bolj do izraza. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V začetku sem izpostavila vse teoretične pojme, ki bi mi lahko služili pri interpretaciji dobljenih rezultatov, v nadaljevanju pa sem izpostavila raziskavo, njen potek in rezultate. Za pridobitev rezultatov sem uporabila vprašalnik komunikacijskih stilov, katerega avtor je Možina ter dodala vprašalnik PANAS, ki meri emocionalnost, vprašalnik BFI-10, ki je skrajšana verzija originalnega vprašalnika BFI-44, ter vprašalnik delovne zavzetosti. Na mojem vzorcu, se je v najvišji meri pojavil komunikacijski stil povezovalec, medtem ko sta mu z ne preveliko razliko sledila komunikacijski stil analitik in pobudnik. V najmanjši meri je pri udeležencih izrazit komunikacijski stil snovalec. Glede na to lahko sklepamo, da so udeleženci veliko bolj usmerjeni na odnose, so analitični in pripravljeni voditi, niso pa odprti za spremembe in inovacije.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijski stili, osebnost, zavzetost, emocionalnost
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 994; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Testing a process model of family-to-work enrichment
Sara Tement, Christian Korunka, 2013, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: konflikti, delo in dom, obogatitev, službene zahteve
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 258; Prenosov: 15
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

5.
Types of work-family balance and well-being examined among Finnish and Slovenian nurses
Johanna Rantanen, Sara Tement, 2013, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: ravnovesje, delo in dom, izgorelost, zdravstvena nega
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 285; Prenosov: 17
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli
Katja Košir, Marta Licardo, Sara Tement, Katarina Habe, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave je bil preveriti napovedno vrednost nekaterih značilnosti delovnega mesta osnovnošolskih učiteljev za doživljanje poklicnega stresa in izgorelosti. Značilnosti delovnega mesta so bile v raziskavi opredeljene kot zahteve in viri, ki smo jih nadalje delile na splošne in na specifične, vezane na delo z učenci s posebnimi potrebami. Preverjale smo, ali spremenljivke, povezane z delom z učenci s posebnimi potrebami, pojasnijo dodaten delež variance v doživljanju stresa in izgorelosti, ki ga ni mogoče pojasniti s splošnimi značilnostmi delovnega mesta. V raziskavi so sodelovali osnovnošolski učitelji iz vseh dvanajstih regij v Sloveniji; število sodelujočih variira od 439 do 886. Rezultati kažejo, da specifične značilnosti delovnega mesta samostojno napovedujejo pomemben del variance stresa, emocionalne izčrpanosti in depersonalizacije. Splošne delovne obremenitve in specifična delovna obremenjenost z učenci s posebnimi potrebami predstavljata najbolj stabilna napovednika vseh treh proučevanih kriterijev. Na osnovi ugotovitev predlagamo tudi nekatere ukrepe za zmanjšanje stopnje doživljanja stresa ter za učinkovitejše spoprijemanje z njim.
Ključne besede: učitelji, osnovne šole, stres, spoprijemanje, izgorelost, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 660; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (353,86 KB)

7.
Internal structure of an alternative measure of burnout
Nataša Sedlar, Lilijana Šprah, Sara Tement, Gregor Sočan, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: This study evaluates the factorial validity and reliability of the Slovenian adaptation of the Oldenburg Burnout Inventory (OLBI) in a sample of 1436 Slovenian employees of various occupations. Confirmatory factor analyses were used to evaluate alternative structural models of OLBI, and reliability of variant scales was estimated. The results reveal a different structure of the Slovenian adaptation compared with the original one and a very notable difference in reliability between positively and negatively framed items. The results could be explained with a response bias or the specific nature of burnout and work engagement that OLBI promises to assess simultaneously. Therefore, we believe that the internal structure of the original inventory needs to be reconsidered.
Ključne besede: burnout, Oldenburg Burnout Inventory, factor structure, reliability, psychometrics
Objavljeno: 14.07.2017; Ogledov: 255; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (469,80 KB)

8.
ANALIZA POZITIVNIH IN NEGATIVNIH DEJAVNIKOV NA DELOVNEM MESTU PRI POLICISTIH
Katja Hebar, 2014, magistrsko delo

Opis: Delo policista je lahko glede na delovno mesto in kraj zaposlitve precej različno, saj so precej različni tudi delovni pogoji in delovne obremenitve. Temu primerno variira tudi zadovoljstvo z delom in motivacija za delo, na kateri vpliva veliko različnih psihosocialnih dejavnikov. V nadaljevanju bo predstavljena raziskava, ki preverja pozitivne in negativne dejavnike na delovnem mestu pri policistih. Hipoteze so zastavljene na podlagi predhodnih študij in glede na posebnosti raziskovane delovne organizacije. Zanimala nas je narava povezave med delovnimi zahtevami, delovnimi resursi (uporabljen je bil vprašalnik: Delovne zahteve in resursi, Tement, 2010), organizacijsko pripadnostjo (vprašalnik: Delovne pripadnosti, Meyera in Allenove, 1997), delovno zavzetostjo (vprašalnik: Delovna zavzetost, Schaufeli, Bakker in Salanova, 2006), stresom (stres smo preverjali s sestavljenim vprašalnikom Vovkove, 2012 in Umeka, 2008) in delovnim zadovoljstvom (vprašalnik: Pogačnikov vprašalnik delovnega zadovoljstva, Pogačnik, 2003). Raziskava je bila izvedena na 314 policistih iz različnih enot, za preverjanje hipotez pa je bila uporabljena multipla regresija. Rezultati raziskave so večinoma v skladu s predhodnimi raziskavami, opravljenimi na tem področju. Potrdili smo, da delovni resursi in delovna zavzetost pozitivno korelirata z delovnim zadovoljstvom, medtem ko se je med stresom in delovnim zadovoljstvom, kot pričakovano, pokazala negativna korelacija. Med delovnimi zahtevami in pripadnostjo na eni strani ter delovnim zadovoljstvom na drugi, pa žal nismo uspeli dokazati korelacije, saj povezava med konstrukti ni bila statistično pomembna.
Ključne besede: delovno zadovoljstvo, zahteve in resursi, stres, zavzetost, pripadnost.
Objavljeno: 12.01.2015; Ogledov: 953; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (783,79 KB)

9.
UČINKOVITOST TRENINGA UPRAVLJANJA S STRESOM: APLIKACIJA INTERVENCIJE NA DVEH VZORCIH
Gabriela Lukman, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil preučiti učinkovitost treninga upravljanja s stresom na dveh vzorcih. Raziskava je bila sestavljena na podlagi kontroliranega eksperimenta, v katerega sta bili vključeni dve eksperimentalni in dve kontrolni skupini. Trening upravljanja s stresom smo najprej izvedli z zaposlenimi. Zanimalo nas je, ali bodo udeleženci treninga poročali o nižji stopnji doživljanja stresa po treningu v primerjavi z rezultati pred treningom. Prav tako nas je zanimalo, ali bodo udeleženci eksperimentalne skupine poročali o nižji stopnji stresa po treningu v primerjavi z rezultati kontrolne skupine. Trening smo kasneje adaptirali in ponovno izvedli s študenti. Zanimalo nas je, ali bodo študenti, ki so sodelovali v treningu, poročali o nižji stopnji doživljanja stresa v primerjavi s kontrolno skupino. Prav tako nas je zanimalo, ali bodo udeleženci poročali o večji učinkovitosti, boljšem upravljanju s časom in višji/nižji stopnji pozitivnega/negativnega afekta. Navsezadnje pa nas je zanimalo tudi, ali bodo udeleženci eksperimentalne skupine na vseh omenjenih področjih poročali o izboljšanju rezultatov po treningu. Vzorec je bil sestavljen iz 77 udeležencev, od tega je bilo 35 negovalnih delavcev iz ustanove za usposabljanje, delo in varstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju in 32 študentov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Zaposleni so rešili vprašalnik Lestvica doživljanja stresa (Cohen, 1988), študentje so rešili nabor naslednjih vprašalnikov: Lestvica doživljanja stresa (Cohen, 1998), Lestvica samoučinkovitosti (Jerusalem in Schwaver, 1992), Lestvica upravljanja s časom (Britton in Tesner, 1991) in Lestvica pozitivnega in negativnega afekta (Watson, Clark in Tellegen, 1988). Rezultati raziskave se delno ujemajo s predhodnimi študijami. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je trening upravljanja s časom dosegel pričakovan učinek, s čimer smo potrdili obe hipotezi. V nasprotju s pričakovanji trening ni imel predvidevanega učinka pri študentih, zato smo v tem primeru zavrnili vse navedene hipoteze.
Ključne besede: Stres, intervencije, upravljanje s stresom, zaposleni, študenti, učinkovitost.
Objavljeno: 05.11.2015; Ogledov: 997; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (991,60 KB)

10.
KVALITETA DELOVNEGA ŽIVLJENJA KOT DEJAVNIK STALIŠČ DO DELA
Špela Jamšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Kvaliteta delovnega življenja je subjektiven in dinamičen konstrukt, ki še do danes nima enoznačne definicije. Magistrska naloga temelji na delu Sirgyja idr. (2001), ki pravijo, da se kvaliteta delovnega življenja povezuje z dobrim počutjem zaposlenih, a istočasno razlikuje od delovnega zadovoljstva. Namen naloge je bil preveriti, kakšen je odnos med omenjenim konceptom in stališči do dela, med katere prištevamo delovno zadovoljstvo, organizacijsko pripadnost in delovno zavzetost. Vključenih je bilo 214 oseb, zaposlenih v proizvodnem podjetju. Od tega jih 63,1 % dela v proizvodnem obratu in 36,9 % v upravi. V analizi rezultatov je bilo potrjeno, da kvaliteta delovnega življenja visoko korelilra z delovnim zadovoljstvom, delovno zavzetostjo in organizacijsko pripadnostjo. Nadalje se je izkazalo, da je povezava med kvaliteto delovnega življenja in afektivno pripadnostjo najvišja izmed treh komponent, medtem ko sta povezavi z normativno in kalkulativno pripadnostjo nižji, a še vedno statistično pomembno pozitivni. V hipotezah je bilo predvideno še, da imajo višje potrebe kvalitete delovnega življenja večji vpliv na stališča do dela, kar se je tekom analize potrdilo. Izkazalo se je, da ima kvaliteta delovnega življenja aplikativno vrednost, saj pomembno korelira s stališči do dela in ostalimi posledicami dela tako za zaposlenega kot celotno delovno organizacijo. Iz tega sledi, da je raziskovani koncept zanimiv menedžmentu posameznih delovnih organizacij, saj lahko preko spremljanja posameznih potreb zaposlenih in vplivanja na le-te dosežejo pozitivne posledice, ki se odražajo v večji produktivnosti, boljšem zadovoljstvu z delom, večji zavzetosti, organizacijski pripadnosti in nenazadnje tudi večji učinkovitosti organizacije kot celote.
Ključne besede: kvaliteta delovnega življenja, delovno zadovoljstvo, organizacijska pripadnost, afektivna pripadnost, normativna pripadnost, kalkulativna pripadnost, delovna zavzetost
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 843; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici