| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Usklajevanje dela in zasebnega življenja pri zaposlenih v proizvodnji
Ariana Volpe, 2020, master's thesis

Abstract: Posameznik je v vsakdanjem življenju primoran nenehno usklajevati zasebno življenje in delo. Kadar je usklajevanje med delom in zasebnim življenjem manj uspešno, prihaja do različnih posledic, kot sta konflikt med delom in družino ter izgorelost. Oba konstrukta sta bila v preteklosti raziskana na različnih vzorcih, manj na vzorcu zaposlenih v proizvodnji. Namen raziskave je bil raziskati usklajevanje dela in zasebnega življenja pri teh zaposlenih. V kvalitativnem delu raziskave smo skušali z izvedbo fokusne skupine pridobiti boljše razumevanje posebnosti dela v proizvodnji, ki so vezane na usklajevanje dela in zasebnega življenja. V drugem smo naše raziskovanje nadgradili z izvedbo kvantitativne raziskave relevantnih spremenljivk na to temo. V analizo smo vključili konflikt med delom in družino, izgorelost, središčnost vlog, miselni odklop od dela ter strategije soočanja s stresom. V fokusni skupini je sodelovalo 6 udeležencev, kvantitativni del pa je zajel 94 proizvodnih delavcev. Ugotovili smo, da obstaja pozitivna povezava med konfliktom med delom in družino ter izgorelostjo pri proizvodnih delavcih. Pri središčnosti družinskih vlog/delovnih vlog ter miselnemu odklopu od dela nismo našli pomembne povezave s konfliktom med delom in družino. Pri strategijah soočanja se je kot pomemben moderator odnosa med konfliktom delo-družina ter izgorelostjo izkazala le strategija miselna neaktivnost, pri konfliktu družina-delo pa strategije soočanja pozitivna reinterpretacija in rast, miselna neaktivnost ter iskanje emocionalne socialne podpore.
Keywords: delo, zasebno življenje, konflikt med delom in družino, izgorelost, zaposleni v proizvodnji
Published: 22.09.2020; Views: 239; Downloads: 68
.pdf Full text (1,11 MB)

2.
Spletna intervencija čuječnosti za zmanjšanje izgorelosti pri študentih
Sanja Kolarič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preverjali učinke spletne intervencije čuječnosti na izgorelost, čuječnost, neprilagojene miselne vzorce, pozitivni in negativni afekt pri študentih. V začetku je bilo vključenih 118 udeležencev, ki so bili pozneje razdeljeni v eksperimentalno (končni N = 24) in kontrolno skupino (končni N = 19). Udeleženci v eksperimentalni skupini so bili deležni tritedenske intervencije čuječnosti (prirejene po programu NARA), pri kontrolni skupini ni bilo zadanih posebnih aktivnosti. Učinke intervencije smo preverjali s pomočjo mešane MANOVE in ugotovili, da je v času prišlo do določenih sprememb. Čeprav se te v izraženosti spremenljivk niso statistično pomembno razlikovale med kontrolno in eksperimentalno skupino, smo izvedli nadaljnje analize za vsako spremenljivko posebej. Naša glavna ugotovitev se nanaša na neprilagojene miselne vzorce, ki so se statistično pomembno različno spremenili v kontrolni in eksperimentalni skupini, zraven tega se je pokazala tudi velika velikost učinka. Kljub nekaterim pomanjkljivostim so se pokazale nezanemarljive spremembe v izraženosti spremenljivk, ki bi jih ob določenih pogojih lahko posplošili na populacijo. Raziskava je ena prvih v našem okolju, ki je vključevala spletno intervencijo čuječnosti. Slednja bi ob določenih izboljšavah lahko imela pomembno aplikativno vrednost pri zaposlenih in v organizacijskih okoljih nasploh.
Keywords: izgorelost, čuječnost, neprilagojeni miselni vzorci, spletna intervencija
Published: 14.09.2020; Views: 304; Downloads: 159
.pdf Full text (806,03 KB)

3.
Delati znamo – kaj pa počivati?: Okrevanje po delu z vidika psiholoških izkustev in endokrinega delovanja ter njegov pomen pri razvoju izgorelosti
Barbara Sopčić, 2020, master's thesis

Abstract: Stres in obremenitve sta stalna spremljevalca sodobnih delovnih mest, zato je poleg veščin in znanja za uspešno delo potrebno tudi hitro in učinkovito obnavljanje energije, zmanjševanje obremenjenosti ter pridobivanje novih virov. Ta proces obnavljanja, ki poteka na psihofiziološki ravni, imenujemo okrevanje oz. počitek po delu. V tej prečni raziskavi smo preučevali, kako posamezne izkušnje in vzorci počitka po delu prispevajo k razvoju spočitosti, zmanjšanju utrujenosti, kvaliteti spanca in spremembam v endokrinem delovanju ter kakšna je vloga kvalitete počitka pri razvoju dolgotrajnejših izidov kot je izgorelost. V raziskavo je bilo vključenih 49 delovno aktivnih pisarniških delavcev, zaposlenih v večjem slovenskem storitvenem podjetju. Psihološki vidiki okrevanja so bili ocenjevani s pomočjo baterije samoocenjevalnih vprašalnikov, raven hormona kortizola pa smo vzorčili z odjemom sline, kjer je bilo v skladu s smernicami upoštevanih več kontrolnih spremenljivk. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da psihološka izkustva okrevanja pomembno določajo raven utrujenosti in spočitosti, obenem pa višja raven doživljanja raznolikih psiholoških izkustev okrevanja v času po delu podpira običajno endokrino delovanje, zaznano v jasno doseženem vrhu in jutranjemu odzivu kortizola. Dodatno smo s pomočjo analize latentnih profilov na vzorcu identificirali štiri različne profile okrevanja po delu, kjer je najpogostejši profil »spočiti – problemsko usmerjeno vpeti v delo« (34,7 %). Počitek po delu je pokazal pomembno vlogo tudi pri izgorelosti in njenih sekundarnih simptomih, kjer izstopata predvsem občutek spretnosti ter afektivna ruminacija, ki kot mediatorja predstavljata ključen varovalni dejavnik in dejavnik tveganja. Z upoštevanjem izraženosti izgorelosti smo osvetlili polemiko t. i. adrenalne izgorelosti, kjer rezultati sugerirajo, da pojava izgorelosti ne spremlja zmanjšano delovanje endokrine osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, medtem ko določena odstopanja v parametrih kortizola lahko zaznamo pri tistih z izraženimi atipičnimi simptomi (psihološki distres, psihosomatske težave in depresivno razpoloženje). Z raziskavo smo pridobili nekatere pomembne iztočnice, ki kažejo, da je za zaposlene, ki se soočajo z izgorelostjo ključno doseganje sprememb v poteku počitka po delu, s čimer poglavnitna skrb delodajalcev postane ne le razvijanje sposobnosti za delo, temveč tudi spodbujanje in nadgrajevanje veščin ustreznega počitka po delu.
Keywords: okrevanje po delu, miselni odklop od dela, občutek spretnosti, kortizol izgorelost
Published: 10.08.2020; Views: 444; Downloads: 130
.pdf Full text (2,46 MB)

4.
Zadovoljstvo in stres pri starših otrok s specifičnimi učnimi težavami
Lenart Poklič, 2020, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih se vedno več pozornosti namenja problematiki otrok z disleksijo in specifičnimi učnimi težavami (SUT). Vrstijo se različne študije, napredujejo metode dela z otroki s tovrstnimi težavami, tudi ozaveščenost splošne populacije o tem problemu je vedno večja. V povezavi s problematiko otrok z disleksijo pa se pogosto pozablja na vlogo staršev, na njihovo zadovoljstvo in stres, ki ga doživljajo. V pričujoči nalogi želimo narediti premik k večjemu razumevanju doživljanja staršev. Hoteli smo proučiti njihovo kakovost življenja, konflikt med delom in družino, stres in obremenitve, s katerimi se srečujejo. V ta namen smo izvedli spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo 142 staršev otrok s SUT in disleksijo. Udeležence smo pridobili s pomočjo društev, ki nudijo oporo staršem in otrokom, ter prek družbenih omrežij. V končnem vzorcu je bilo 138 žensk in 3 moški. Povprečna starost udeležencev ankete je M = 43,1 let (SD = 7,3), pri čemer je bil najmlajši star 16, najstarejši pa 63 let. Ugotovili smo, da so starši, ki so bolj vključeni v šolsko delo otroka in ki doživljajo več konflikta med delom in družino, bolj pod stresom. Med pomembnejšimi izsledki so tudi negativne povezave med starševskim stresom ter družinsko kohezivnostjo in kakovostjo življenja. Rezultati nakazujejo na težave, s katerimi se srečujejo starši otrok z disleksijo in SUT. Dodatno usmerjajo pozornost na to specifično populacijo ter dajejo usmeritve za oporo in pomoč proučevani populaciji. Raziskava je po vsebini zasnovana tako, da meri elemente, ki sestavljajo temo študije, ki je malo raziskano področje. Preprostost uporabe in dostopnost zasnovanega vprašalnika je dobrodošla za izvedbo. Največja slabost, ki je skupna vsem vprašalnikom takšne narave, je samoocenjevanje, ki poteka brez nadzora v nekontroliranem okolju.
Keywords: disleksija, specifične učne težave, starši, otroci, stres
Published: 23.07.2020; Views: 270; Downloads: 60
.pdf Full text (582,02 KB)

5.
Vloga stilov vodenja in opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni zavzetosti
Sergeja Jelenko, 2020, master's thesis

Abstract: Gospodarske spremembe in tehnološki napredek vplivata na prepletanje mej med delom in zasebnim življenjem. Zaradi prehoda službenega področja v zasebno se odpirajo razprave o počutju zaposlenih na delovnih mestih in dejavnikih, ki na to vplivajo. Namen raziskave je proučiti dejavnike usklajevanja dela in zasebnega življenja, z osredotočenostjo na oporo nadrejenega in stila vodenja, v povezavi z delovno zavzetostjo. Dodatno smo želeli ugotoviti razlike med različnimi skupinami zaposlenih. Dodatno smo želeli preveriti, kateri stil vodenja je zaznan kot najbolj oporen ter ustrezen v proizvodni organizaciji. Vzorec predstavlja 157 zaposlenih v proizvodni industriji Savinjske regije. Rezultate smo preverili s t-testi in hierarhično regresijsko analizo. Izkaže se, da je ključni dejavnik usklajevanja dela in zasebnega življenja opora nadrejenega, ki pripomore k obogatitvi ter zmanjša konflikt zaradi dela. Obogatitev zaradi dela in transakcijsko vodenje se izkažeta kot napovednika zavzetosti. Vodstveni zaposleni na delovnem mestu doživljajo večjo obogatitev in zavzetost. Zaposleni v režiji so bolj zavzeti od tistih v proizvodnji, na obeh področjih pa sta ustrezna oba stila vodenja. Zaposleni dojemajo vedenje nadrejenega kot oporo, kadar pri vodenju uporablja transformacijsko vodenje in pogojno nagrado pri transakcijskem. Pasivno-izogibajoči stil vodenja pa se povezuje z doživljanjem konflikta zaradi dela in je negativni napovednik opore nadrejenega.
Keywords: konflikt in obogatitev zaradi dela, opora nadrejenega, stil vodenja, delovna zavzetost
Published: 23.07.2020; Views: 258; Downloads: 54
.pdf Full text (1,40 MB)

6.
Psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu kot prediktorji duševnega zdravja zaposlenih
Ines Kuhta, 2020, master's thesis

Abstract: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Keywords: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Published: 23.07.2020; Views: 361; Downloads: 102
.pdf Full text (888,06 KB)

7.
Psihometrične lastnosti Vprašalnika kognitivnih spodrsljajev na vzorcu študentov
Sara Mezek, 2019, master's thesis

Abstract: Kognitivni spodrsljaji so opredeljeni kot napake, drobne nepozornosti pri vsakodnevnih aktivnostih, ki ji običajno izvedemo brez težav (Broadbent idr., 1982). Najbolj uveljavljen pripomoček za merjenje kognitivnih spodrsljajev predstavlja Vprašalnik kognitivnih spodrsljajev CFQ (Broadbent idr., 1982), psihometrične značilnosti slovenske različice pa do zdaj še niso bile preverjene. Glavni namen magistrske naloge je tako preveriti psihometrične značilnosti, v okviru katerih so bile analizirane faktorska struktura, zanesljivost vprašalnika, diskriminativnost postavk in povezanost vprašalnika z drugimi konstrukti. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 215 študentov različnih študijskih smeri in fakultet. Faktorska struktura vprašalnika je bila preverjana z eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo, pri čemer sta bili pri eksploratorni metodi uporabljeni metoda glavnih osi in poševnokotna rotacija Oblimin. Rezultati so pokazali, da je z vsebinskega in psihometričnega vidika najustreznejši enofaktorski model, ki so ga identificirali avtorji izvornega vprašalnika (Broadbent idr., 1982). Rezultati so pokazali tudi, da se kognitivni spodrsljaji povezujejo z nevroticizmom, anksioznostjo in ruminacijo, na drugi strani pa se ne povezujejo s selektivno pozornostjo ter sposobnostjo inhibicije. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da ima vprašalnik veliko uporabno vrednost, izsledki raziskave pa poleg raziskovalne in aplikativne vrednosti predstavljajo podlago za informirano uporabo vprašalnika ter interpretacijo rezultatov.
Keywords: kognitivni spodrsljaji, Vprašalnik kognitivnih spodrsljajev CFQ, psihometrične lastnosti, faktorska analiza
Published: 19.09.2019; Views: 462; Downloads: 92
.pdf Full text (1,01 MB)

8.
Validacija Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu
Anja Banković, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na validacijo novonastalega slovenskega Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu. Zasnova slednjega temelji na teoriji načrtovanja delovnega mesta oz. natančneje na modelu delovnih zahtev in virov. Vprašalnik je sestavljen iz glavnega dela, ki se nanaša na delovne zahteve in vire ter dodatnega dela o počutju ob delu. Poleg vprašalnika za validacijo smo v testno baterijo zajeli še vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnike BAT, UWES-9 ter Vprašalnik delovnih zahtev in resursov. Podatke smo zbrali na vzorcu 306 zaposlenih (147 moških in 159 žensk), starih med 22 in 66 let. V namen preverjanja faktorske strukture vprašalnika smo ločeno za oba dela vprašalnika najprej izvedli analizo glavnih komponent, nato pa še konfirmatorno faktorsko analizo prvega in drugega reda. Iz glavnega dela vprašalnika smo izločili 6 postavk in na koncu sprejeli 24-dimenzionalni model s tremi sekundarnimi faktorji, za del, vezan na počutje ob delu, pa smo potrdili originalno predpostavljenih 7 primarnih faktorjev z enim nadrednim sekundarnim faktorjem. Preverili smo še zanesljivost in konstruktno ter konvergentno veljavnost, pri čemer smo potrdili hipoteze o povezanosti poddimenzij validiranega vprašalnika z rezultati na vprašalniku BAT, UWES-9, meri delovnega zadovoljstva in poddimenzijami Vprašalnika delovnih zahtev in resursov. Manjša odstopanja v korelacijah in utemeljitve zanje navajamo v poglavju interpretacija, kjer smo argumentirali tudi razloge za izločitev posameznih spremenljivk in izpostavili morebitne problematične postavke. Vprašalnik je torej zanesljiv in veljaven pripomoček za merjenje delovnih pogojev in počutja zaposlenih v večjih organizacijah.
Keywords: delovne zahteve in viri, počutje ob delu, izgorelost, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Published: 19.09.2019; Views: 778; Downloads: 385
.pdf Full text (807,91 KB)

9.
Delovne zahteve in viri v povezavi z izgorelostjo med medicinskimi sestrami na oddelkih intenzivne medicine
Ana Pehnec, 2019, master's thesis

Abstract: Izgorelost je pojav s številnimi negativnimi posledicami tako na individualnem nivoju kot na nivoju organizacije. Prisotna je v številnih poklicih, v zdravstvu in na oddelkih z zelo bolnimi, je lahko izgoreli posameznik veliko tveganje. Namen te naloge je zato proučiti izgorelost na medicinskih sestrah, ki delajo na oddelkih intenzivne medicine, ter dejavnike, ki so povezani z izgorelostjo, s tem pa podati smernice ustreznega preoblikovanja delovnega procesa. V analizo smo vključili nekatere demografske značilnosti (npr. spol, starost, izobrazba, delovna doba, oblika zaposlitvene pogodbe, vodilni položaj, krajši delovni čas, izmensko delo, število opravljenih delovnih ur v dnevu in tednu, število dni od zadnjega prostega dne) ter delovne zahteve in vire. Vprašalnik delovnih zahtev in virov smo po fokusnih skupinah, v katerih je sodelovalo 16 udeleženk, ustrezno priredili za točno specifično poklicno skupino, na kateri so bile opravljene analize. Naš vzorec je sestavljalo 126 medicinskih sester, ki so zaposlene na oddelkih intenzivne medicine v Sloveniji. Opravili smo več multiplih regresij in ugotovili, da sta najpomembnejša napovednika izgorelosti čustvene in kvalitativne zahteve. Dodatne analize so pokazale, da opora zdravnikov pomembno zmanjšuje izčrpanost pri medicinskih sestrah, medtem ko avtonomija pomembno zmanjšuje oslabljen kognitivni nadzor.
Keywords: izgorelost, delovne zahteve in delovni viri, medicinske sestre, oddelki intenzivne medicine, BAT vprašalnik
Published: 29.08.2019; Views: 708; Downloads: 233
.pdf Full text (1,52 MB)

10.
Razkorak med javno in znanstveno podobo izgorelosti
Nika Robnik, 2019, master's thesis

Abstract: Izgorelost je bila v zadnjih desetletjih deležna veliko pozornosti raziskovalcev. Večje zanimanje za fenomen pa je mogoče opaziti tudi pri širši javnosti. Navedeno se odraža zlasti na internetnih virih, kjer lahko zasledimo veliko objav, člankov in komentarjev na omenjeno temo. Raziskovalci opozarjajo, da širša javnost internetne medije uporablja kot glavni vir informacij o duševnih motnjah in stanjih. Glavni težavi tovrstnega početja pa sta vprašljiva kvaliteta in verodostojnost informacij. Netočne informacije lahko posledično tudi vplivajo na neustrezno strokovno pomoč ali zanemarjanje duševnih težav. Iz tega razloga smo raziskali, kakšen je razkorak med znanstveno in javno podobo izgorelosti. S pomočjo analize vsebine in metodoloških smernic analiziranja medijskih objav smo raziskali, kako pogosto se tematike v okviru izgorelosti iz znanstvene literature pojavljajo v medijih in kakšna je skladnost teh tematik z znanstvenimi spoznanji oziroma v kolikšni meri se pojavljajo odstopanja. V nadaljevanju nas je zanimala pogostost pojavljanja tematik in skladnost z znanstveno literaturo razlikuje glede na to, ali je zapis zapisala strokovna oseba, novinar, širša javnost ali oseba z izkušnjo izgorelosti. Ugotovili smo, da so določene tematike v okviru izgorelosti v medijih zastopane v večji meri (pri nekaterih so razlike v tem, kako pogosto se pojavljajo, odvisne od avtorjev) ter da se pri določenih tematikah pojavljajo večja neskladja z znanstvenimi spoznanji. Rezultati nakazujejo potrebo po ozaveščanju in intervencijah, ki bi ta razkorak zmanjšale, ter predstavljajo izhodišče za smernice medijskega poročanja o izgorelosti.
Keywords: Izgorelost, internetni viri, skladnost z znanstveno literaturo, avtorji zapisov, smernice medijskega poročanja
Published: 22.07.2019; Views: 614; Downloads: 113
.pdf Full text (1,56 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica