| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Pedagoški proces bolnišnične šole in vrtca : magistrsko delo
Barbika Zupanc, 2022, magistrsko delo

Opis: Vedno več je otrok, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. Včasih so te bile dolgotrajne, zdaj pa so otroci v bolnišnicah hospitalizirani krajši čas. Čeprav je zdravljenje v bolnišnici kratkotrajno, so starši ob malčkih vseeno obremenjeni, pri šolskih otrocih pa zaskrbljeni, zato sta vzgojiteljica in učiteljica v bolnišnici nujno potrebni del multidisciplinarnega tima. Vsebina zaključnega dela se v teoretičnem delu nanaša predvsem na samo pripravo otroka na hospitalizacijo in na kaj vse moramo biti pozorni, ko je otrok v bolnišnici. V empiričnem delu magistrske naloge pa smo preko spletnih anketnih vprašalnikov pridobili odgovore staršev oziroma skrbnikov o samem poznavanju bolnišnične šole in vrtca, njihov pogled na pedagoški proces dela vzgojiteljic in učiteljic ter pozitivne izkušnje, pomanjkljivosti in morebitne predloge, ki bi jih uvedli v samo delovanje bolnišnične šole in vrtca. Zanimal nas je tudi osebni vpogled v pedagoško delo v bolnišnici, kar pa smo pridobili z intervjujem vzgojiteljice in učiteljice, ki sta zaposleni na otroškem oddelku v eni izmed bolnišnic. Z anonimnimi spletnimi vprašalniki smo ugotovili, da bolnišnični vrtec zelo prispeva k varstvu otrok, šolski otroci pa v bolnišnični šoli kljub bolezni z učno snovjo niso v zaostanku. Kljub temu pa je po mnenju staršev nujno treba zaposliti kakšnega strokovnega delavca več, saj se en vzgojitelj in en učitelj ravno zaradi individualnosti dela ter krajše hospitalizacije težko posvetita vsem hospitaliziranim otrokom hkrati.
Ključne besede: bolnišnična šola, bolnišnični vrtec, individualizacija, pedagoško delo, otroci
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 28; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

2.
Napovedna veljavnost psihološkega testiranja za uspeh v izbirnem postopku : magistrsko delo
Miša Pogorevčnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Izbor ustreznega kadra predstavlja izziv za vsako organizacijo, saj je od sposobnosti, učinkovitosti in delovne uspešnosti zaposlenih odvisna prihodnost teh organizacij. Višja policijska šola se izbirnih postopkov že vrsto let loteva sistematično ter z dobro zastavljenimi izbirnimi postopki, ki vključujejo več različnih faz. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na tri faze izbirnega postopka, skozi katere gredo kandidati za policiste, in sicer psihološko testiranje, selekcijski intervju in psihološki pregled. Namen raziskave je ugotoviti, katere osebnostne lastnosti imajo najvišjo napovedno veljavnost uspeha kandidatov v izbirnem postopku ter ali splošne intelektualne sposobnosti napovedujejo uspeh kandidata v izbirnem postopku. V raziskavi je sodelovalo 423 kandidatov za policiste, ki so se izbirnih postopkov udeležili v letu 2021. Analizirali smo rezultate, pridobljene s pomočjo dveh osebnostnih vprašalnikov – Eysenckov in Freiburški osebnostni vprašalnik – ter testom inteligentnosti – test nizov. Izkaže se, da so najpomembnejše osebnostne lastnosti, ki napovedujejo uspeh na izbirnem postopku ekstravertnost in usmerjenost k dosežkom; posameznik, ki bo manj uspešen, pa bo tisti, ki bo izkazoval več nevroticizma. Višji dosežki na testu inteligentnosti prav tako napovedujejo uspeh na izbirnem postopku.
Ključne besede: Psihološko testiranje, izbirni postopek, napovedna veljavnost, osebnost policista.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Razvoj športne kariere v tenisu: primerjava pričakovanj mladih teniških igralcev, njihovih staršev in trenerjev : diplomsko delo
Timotej Kričej, 2022, diplomsko delo

Opis: Ker živimo izjemno hiter tempo življenja, se vse bolj pojavlja problem, da otroci svoj prosti čas preživijo v stanovanju ali v hiši ob gledanju ali uporabi elektronskih naprav. Prav zaradi tega starši stremijo k temu, da otroke vpisujejo v različne športne dejavnosti. V današnjem času starši tudi vse pogosteje pričakujejo, da so njihovi otroci kar se da popolni in tako nehote izvajajo pritisk nanje (Tušak idr., 2009, str. 113–116). Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne želje in ambicije imajo glede razvoja športnikove kariere športnik sam, njegovi starši in njegov trener. Zanimalo nas je, kakšna je skladnost želja in pričakovanj vseh treh navedenih deležnikov. Želeli smo tudi ugotoviti, ali ima (ne)skladnost želja in pričakovanj vseh treh deležnikov kakšne učinke na športnika in njegov razvoj. S pomočjo ankete smo pridobili različne rezultate. Ugotovili smo, da 58,33 % otrok meni, da lahko nekoč postanejo športniki. 62 % staršev je prepričanih, da lahko njihov otrok nekoč postane profesionalni športnik. Prav tako je večina trenerjev prepričanih, da ima športnik, ki ga trenirajo, majhne do srednje možnosti, da nekoč postane profesionalni športnik. Smo pa tekom anketiranja ugotovili, da večina športnikov podporo svojih staršev in trenerjev ocenjuje kot ustrezno.
Ključne besede: tenis, podpora, otroci, starši, trenerji, športni trikotnik.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

4.
Digitalizacija kulturne dediščine preko evropskih sredstev : magistrsko delo
Sara Chiba, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je pregled kratke zgodovine kulturne dediščine, od prvih pobud ohranjanja, ustanavljanja muzejev, do različnih politik, ki so bile predlagane na ravni Evropske unije in pobud ter možnosti sofinanciranja, z namenom ohranjanja in varovanja, ki jih je EU vzpostavila za in v sodelovanju z državami članicami. Kultuna dediščina se sooča z grožnjami kot so podnebne spremembe, vojne in ne nazadnje tudi masovni turizem, kar je rezultirano v težnji po ponovni opredelitvi politik kulturne dediščine, z namenom njenega ohranjanja, razširjanja in približanja ljudem, da bi vsi začutili odgovornost do skupne zgodovine. Na podlagi tega in tudi čedalje hitrejšega vstopa sveta v digitalno dobo so se začele razvijati politike digitalizacije kulturne dediščine in vzpostavitve skupnih podatkovnih prostorov, kjer bo digitalizirana dediščina na voljo za spoznavanje, raziskovanje in izobraževanje vsem, hkrati pa se je začel z vpeljavo digitalnega razvijati povsem nov odnos med ustanovami kulturne dediščine in obiskovalci. Evropska unija je prepoznala kulturno dediščino kot pomemben del skupne zgodovine in kot pomemben sektor povezovanja, kar pomeni, da mu je v zadnjih petnajstih letih z usmerjenim financiranjem pomagala do preporoda in ponovne oživitve. Magistrska naloga raziskuje dobre primere projektov in implementacije različnih novih tehnologij, hkrati pa ob koncu ponudi tudi določene smernice sofinanciranja podobnih projektov v novem finančnem obdobju 2021-2027 ter med programi sofinanciranja in politikami potegne vzporednice, ki so lahko v pomoč novim prijaviteljem.
Ključne besede: kulturna dediščina, evropska sredstva, digitalizacija, virtualna resničnost, Europeana
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 116; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (16,49 MB)

5.
Vpogled v proces treninga starostnih selekcij v cestnem kolesarstvu z vidika trenerja : diplomsko delo
Blaž Debevec, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti trenažni proces vseh tekmovalnih kategorij v cestnem kolesarstvu. Vsak športnik je zgodba zase, zato bi rad odkril, kakšne posebnosti in izziv predstavlja posamezna kategorija za trenerja. Opisal bom fiziološke in psihološke razlike v kategorijah, jih primerjal med seboj in na tak način ugotovil, kakšen trening potrebuje določena kategorija. Kolesarstvo ni šport, ki bi ga športnik lahko obvladal v letu ali dveh. Zahteva večletni, postopni trenažni proces, da se mladostnik lahko izoblikuje v vrhunskega športnika. Trener ima zato težko nalogo, saj mora način treningov prilagoditi svoji starostni skupini, poleg tega pa upoštevati še ostale prej naštete dejavnike. Predvsem tukaj velja omeniti vpliv na športnikovo fizično zdravje, ki bo športniku omogočilo ustrezen razvoj.
Ključne besede: Cestno kolesarstvo, delo z mladimi, trening, trenerstvo
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 90; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Izkušnje nadarjenih mladostnikov s svojo »oznako nadarjenosti« : magistrsko delo
Petra Marčič Najžar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo želeli raziskati, kakšne izkušnje imajo dijaki, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci/dijaki, s svojo oznako »nadarjenosti«. Želeli smo pridobiti vplogled v njihovo razmišljanje o svoji prepoznavnosti kot nadarjen dijak. V teoretičnem delu smo opredelili nadarjenost v veljavnih zakonih, predstavili načine odkrivanja nadarjenih dijakov v srednji šoli, ter podrobneje opisali same značilnosti nadarjenih dijakov. Dotaknili smo se težav nadarjenih dijakov v socialnem okolju, ter opisali delo z nadarjenimi dijaki v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v katerem je sodelovalo deset dijakov srednje šole. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Pridobljene podatke smo analizirali s kvalitativno analizo podatkov. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je večina dijakov, ki so identificirani kot nadarjeni dijaki, zadovoljna s svojo oznako »nadarjenosti«. Dijaki, ki so sodelovali v raziskavi, ugotavljajo, da svojega potenciala ne izkoristijo tako, kot bi ga lahko, še vedno pa menijo, da si svojo opredelitev nadarjenega dijaka zaslužijo. Kljub neizkoriščanju svojega potenciala nadarjeni dijaki niso pripravljeni vložiti več truda v razvijanje lastnih talentov in izražajo zadovoljstvo z dano situacijo. Večina jih tako izraža zelo nizko motivacijo za razvijanje svoje nadarjenosti kljub priložnostim in spodbudam, ki jih prejemajo v svojem okolju.  
Ključne besede: nadarjenost, dijaki, motivacija, polstrukturirani intervju
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 201; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

7.
Spoprijemanje s čustvenimi stiskami učencev s poudarkom na pomoči z umetnostjo : magistrsko delo
Kaja Lašič, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je povečati znanje o čustvih in njihovem razumevanju, poleg tega pa predstaviti nabor različnih pristopov in tehnik, ki bi tako otrokom kot odraslim lahko pomagale pri razbremenitvi njihovih stisk in vnesle v vsakdan posameznika več sproščenosti, navdihnjenosti, boljše komunikacije in pozitivne naravnanosti. V teoretičnem delu se seznanimo z definicijo in klasifikacijo čustev, čustvenim razvojem posameznika, proučen pa je tudi aspekt fizioloških in nevroloških osnov čustvovanja. V nadaljevanju se navežemo na stres in stresne dejavnike, ki čustva izzovejo. Omenimo tudi pomembnost opremljenosti učitelja s svetovalnimi spretnostmi. Poleg splošnih svetovalnih smernic in uporabnih strategij za obvladovanje stresa poudarjamo veliko vlogo pomoči z umetnostjo (angl. »Art therapy«). Slednja vključuje različna področja in variira med likovnimi, glasbenimi, dramskimi, gibalnimi in plesnimi dejavnostmi. Empirični del naloge se navezuje na kvantitativno raziskavo, izvedeno v študijskem letu 2021/22. S pomočjo vprašalnika, ki smo ga razdelili med 151 učiteljev razrednega pouka v državnih in zasebnih šolah, smo lahko razbrali, kako se soočajo z zaznanimi čustvenimi stiskami učencev ter v kolikšni meri so odprti do bolj alternativnih pristopov in tehnik na tem področju. Rezultati raziskave nakazujejo veliko naklonjenost učiteljev do inovativnih in kreativnih tehnik za spoprijemanje s čustvenimi stiskami otrok. Razbrali smo tudi, da veliko učiteljev že dandanes vključuje raznovrstne umetniške dejavnosti v šolski prostor, izmed vseh najraje glasbene in likovne. Velika večina sodelujočih se z zaznanimi čustvenimi stiskami pogosteje sooča sama ali v sodelovanju s starši otrok, nekoliko redkeje pa se problemi rešujejo na ravni celotnega kolektiva. Z vključenimi vprašanji odprtega tipa je pedagoški kader podal tudi osebne predloge tehnik za razbremenitev čustvenih stisk. Pri tem so predvsem navajali dodatne ideje likovnih in plesno-gibalnih dejavnosti.
Ključne besede: čustva, stiske, stres v šoli, pomoč z umetnostjo, tehnike razbremenitve
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 170; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
Stres v tekmovalnem športu : diplomsko delo
Simeon Hočevar, 2022, diplomsko delo

Opis: S stresom se vsak posameznik vsakodnevno sooča. Stres lahko opredelimo kot specifično zahtevo okolja, ki v posamezniku sproži specifičen odziv telesa. Vsak posameznik različno zaznava stresne zahteve iz okolja in se z njimi različno spoprijema. Uspešnost spoprijemanja s stresnimi situacijami je odvisna tudi od posameznikove osebnostne prožnosti. V diplomski nalogi sem ugotavljal, koliko stresa doživljajo, kateri so najpomembnejši stresorji, na kakšen način se z njim spoprijemajo športniki in kakšna je njihova samoocena osebnostne prožnosti. V raziskavo je bilo vključenih 116 športnikov v starosti od 14 let dalje, od tega 66 moških in 50 žensk, ki udeleženi v tekmovalnem športu. Rezultati so pokazali, da je med vključenimi športniki stres v vsakodnevnem življenju prisoten. Športnice na vseh postavkah zaznavajo več stresa kot njihovi moški vrstniki. Kot najpogostejše dejavnike stresa športniki navajajo šolske obveznosti, rezultate na tekmovanju in treninge, kot najmanj pogoste pa odnose v družini. Mladostnikom visoko stopnjo stresa predstavlja usklajevanje šolskih in športnih obveznosti, odraslim športnikom pa finančne skrbi. Športniki glede na samooceno uporabljajo različne strategije spoprijemanja s stresnimi situacijami, pri čemer odrasli in vrhunski športniki uporabljajo več uspešnejših strategij kot mlajši športniki. Najpogosteje uporabljene strategije pri športnikih so aktivno spoprijemanje, načrtovanje in sprejemanje, pri članih tudi strategija pozitivnega preoblikovanja. Športniki ocenjujejo, da imajo dobro razvite sposobnosti za uspešno reševanje zahtevnih situacij. Rezultati kažejo, da imajo odrasli športniki višje izražene psihološke faktorje osebnostne prožnosti, ki jim pomagajo pri učinkovitejšemu spoprijemanju s stresnimi zahtevami v tekmovalnih situacijah, kot njihovi mlajši kolegi. Rezultati potrjujejo, da so starejši športniki visoko motivirani in predani, izraženo imajo določeno stopnjo fokusa in kontrole ter samozavest, kar jim omogoča uspešno soočanje z zahtevnimi stresnimi situacijami.
Ključne besede: stres, športnik, mladostnik, soočanje s stresom, osebnostna prožnost
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 151; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

9.
Razvijanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra z uporabo socialnih zgodb : magistrsko delo
Alja Vučko, 2022, magistrsko delo

Opis: Za avtizem so značilne težave na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije ter imaginacije. Z avtizmom je pogosto povezano neželeno, moteče vedenje, ki je vzrok nerazumevanja različnih situacij. Obstaja več metod, kako otroke z motnjami avtističnega spektra učiti socialnih veščin, ena izmed najbolj učinkovitih je učenje s socialnimi zgodbami. V magistrskem delu smo kritično pregledali 20 znanstvenih virov s področja razvoja socialnih veščin otrok z motnjami avtističnega spektra z uporabo metode socialnih zgodb. Cilj naloge je ugotoviti, v kolikšni meri so intervencije, ki temeljijo na metodi socialnih zgodb, učinkovite pri spodbujanju razvoja socialnih veščin otrok z motnjo avtističnega spektra. V 15 raziskavah so socialne zgodbe pozitivno in učinkovito vplivale na vse obravnavane otroke in na njihovo vedenje. Pri eni raziskavi je intervencija s socialnimi zgodbami bila uspešna za enega izmed treh otrok, pri dveh raziskavah za 2 od 3 otrok, pri dveh za 3 od 4 otrok in pri eni za 30 od 45 otrok. Intervencije s socialnimi zgodbami so se izkazale kot učinkovita metoda pri razvijanju socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: socialne zgodbe, avtizem, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 334; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (897,10 KB)

10.
Aspergerjev sindrom razvoj protokola za vedenjske modifikacije
Anja Špur, 2022, magistrsko delo

Opis: Aspergerjev sindrom, razvojna motnja z nevrološko podlago, ki vsakega posameznika opremi z unikatnostjo in neponovljivostjo. Pa vendar pripadajo. Pripadajo peščici lastnosti, ki jih povezuje in so tako del nečesa. Ker zanesljivih vzrokov za ta sindrom še ne poznamo in ker je teh posebnih posameznikov zmeraj več, ali pa so bolje prepoznani, je pomembno, da jim namenimo posebno pozornost. Da smo, kot pedagogi, pripravljeni na izzive in s ponosom spremljamo njihove dosežke. Namen magistrske naloge je predstaviti teoretična izhodišča za delo z mladostniki z Aspregerjevim sindromom, analizirati primere praks dela, po njih sklepati o smernicah za individualne prilagoditve in vedenjske modifikacije, ki omogočajo boljše vključevanje tako v socialno kot v učno okolje. Magistrska naloga naj bi bila opora učiteljem, ki so velikokrat v teh zahtevnih okoliščinah osamljeni in neopolnomočeni, smernice, programi ter protokoli bi bili za njih, v primeru vključitve mladostnika z AS, več kot dobrodošli, morda celo nujni. V uvodu sem se lotila teoretične razlage, tako motnje avtističnega spektra, kot Aspergerjevega sindroma. Slednjega podrobneje. Povzela sem njihove tipične značilnosti, pridružene motnje, diagnosticiranje in pomembnost zgodnje obravnave. Vse te postavke so pomembne za razumevanje njihovega delovanja, ki pa pri vsakem posamezniku zahtevajo splošne in specifične prilagoditve v učnem okolju. Te predstavljajo preventivne strategije za lažje vključevanje in preprečevanje pogostosti odklonilnih vedenj. Nadalje analiziram primere praks dela z mladostniki z Aspergerjevim sindromom ter ugotavljam smernice in priporočila za učitelje, ki vključujejo tako sistematične korake v okviru vzgojno – izobraževalnega sistema, kot program pomoči staršem, ki jih je v procesu optimalnega razvoja potencialov otroka z AS nujno opolnomočiti.
Ključne besede: Aspergerjev sindrom, pomoč učiteljem, vključevanje v socialno in učno okolje, prilagoditve, program
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 238; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (986,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici