Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Finančna kriza v letih 2007 in 2008 je povzročila najhujšo finančno krizo po veliki depresiji, kar je imelo ogromne posledice za globalno gospodarstvo, vključno z obsežnimi bančnimi propadi, padci finančnih trgov in dolgotrajno gospodarsko recesijo. Ta kriza je poudarila potrebo po poglobljenem proučevanju in natančnem spremljanju sistemskega likvidnostnega tveganja, saj se je izkazalo za enega od ključnih dejavnikov, ki lahko povzročijo širšo finančno nestabilnost. Kljub pomembnosti tega tveganja analiza obstoječe literature razkriva, da sistemsko likvidnostno tveganje ter njegove posledice še vedno niso dovolj raziskane in razumljene. Diplomsko delo se osredotoča na podrobno proučevanje tega tveganja v kontekstu evrskega območja, pri čemer so analizirani ključni dejavniki, ki vplivajo na likvidnostno tveganje, in predlagane rešitve za njegovo obvladovanje. Predstavljeni so tudi ključni izsledki in sklepi, ki lahko služijo kot osnova za oblikovanje ustreznih ekonomskih politik in regulativnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju tveganj in preprečevanju podobnih kriz v prihodnosti.
Ključne besede: evrsko območje, likvidnost, likvidnostno tveganje, makroekonomska stabilnost, obvladovanje tveganj, sistemski finančni stres, sistemsko likvidnostno tveganje.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 37; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,64 MB)

Opis: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu. V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje. V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše. Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Ključne besede: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 3
Celotno besedilo (558,68 KB)

Opis: Industrija 4.0 je revolucionarni koncept, ki vključuje integracijo digitalnih tehnologij v proizvodno industrijo, prav tako pa digitalizira poslovanje bank in finančnih institucij. Napredne tehnologije so omogočile razvoj inovacij, kot so spletno bančništvo, računalniško trgovanje in plačila s karticami. Nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, internet stvari in robotska avtomatizacija procesov, omogočajo bankam, da izboljšajo svoje storitve, povečajo učinkovitost ter povečujejo prilagodljivost in agilnost. Na trgu se pojavljajo tudi nove konkurenčne grožnje, kot so finančno-tehnološka podjetja, ki ponujajo inovativne rešitve in storitve, kar lahko ogrozi položaj bank na trgu ter jih prisili inoviranju njihove ponudbe in poslovanje na hitro rastočem finančnem trgu. V diplomskem delu smo si zastavili šest hipotez. V teoretičnemu delu preverjali vpliv industrije 4.0 na spremembe poslovnih modelov bank, poostreno regulacijo bank ob uporabi tehnologij industrije 4.0. V empiričnem delu smo izvedli anketni vprašalnik, kjer smo analizirali odgovore anketirancev o poznanju industrije 4.0 , tehnološko-finančnih podjetjih ter njihovo mnenje o prehodu k tehnološko-finančnem. Preučili smo težave s katerimi se pri spletnih bančnih storitvah soočajo ter skrbi, ki bi jih imeli ob uporabi bančnih storitev, ki temeljijo na naprednih tehnologijah. Tako smo v diplomskem delu preučili tehnologije, ki so odgovorne za intenzivno digitalno transformacijo bančnega sektorja ter njihove implikacije in uporabo v tradicionalnem bančništvu. Poglobili smo se v analizo možnih tveganj in disrupcij, ki so lahko neizogibna posledica transformacije bančnih storitev ter opredelili dosedanje regulativne okvire, ki obsegajo implementacijo tehnologij 4.0 v Evropski uniji.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija bančnega sektorja, tehnologija veriženja blokov, umetna inteligenca, robotska avtomatizacija procesov, internet stvari, tveganja industrije 4.0, digitalni poslovni modeli bank.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 51; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: The preparation of sustainability reports, which a negligible number of organisations had been doing until recently, will soon be the new reality for many more organisations. This research aims to present changes during the COVID-19 pandemic in the ecosystem of sustainability reporting pronouncements, especially those used by organisations. In our research, we compare important information about two different periods and the content demands in reporting on sustainability. Changes in the ecosystem are fundamental and unique. Based on the analysis of events and documents, the current research shows the changes in the ecosystem and the future dynamics in the ecosystem, including the principle standard setters (i.e., International Sustainability Standards Board and European Financial Reporting Advisory Group, EFRAG). The research shows that although the changes occurred during the COVID-19 pandemic, they did not significantly impact the ecosystem’s development or slow down or stop their development. The COVID-19 pandemic did not affect the speed or dynamics of changes. In the last few years, EFRAG and the European Union established their position and gained a significant influence in sustainability reporting, with EFRAG at the forefront. The European Sustainability Reporting Standards will be mandatory for organisations doing business in the European Union. At the same time, we do not expect that the IFRS Sustainability Disclosure Standards will be directly endorsed for use in the European Union. The paper presents a new perspective on examining sustainability via developing organisations’ reporting demands within the framework of the uncertain environment caused by COVID-19. In this context, our research also contributes to the literature. The study also has a potential practical impact on organisations and management since it illuminates a wide range of selected sustainability viewpoints and their reporting.
Ključne besede: sustainability, sustainability reporting, standard setting, reporting standards, disclosure standards, nonfinancial information, regulation, COVID-19, ISSB, EFRAG
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 511; Prenosov: 544
Celotno besedilo (358,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: »The Answer is Blowing in the Wind.« Ti slavni verzi iz pesmi Boba Dylana pravzaprav vsebujejo izjavo, ki je osrednjega pomena za prizadevanja v zvezi z uvedbo UTD. Rešitev obstoječih težav je že v zraku, lahko jo vidimo vsi in lahko se tudi že uporabi. Mnogo ljudi se dandanes iz meseca v mesec bori za preživetje. Čeprav država nudi podporo v obliki socialnih pomoči, te še vedno ne zadoščajo povsem za posameznikovo osnovno preživetje. Spreminjajo se tudi potrebe po delovni sili, veliko poklicev je postalo stvar preteklosti. Gibljemo se v začaranem krogu, brez novih rešitev ter brez novih idej. Mnogi politiki vidijo rešitev težav v reformiranju socialne ureditve. Mogoče pa je prav UTD tista ključna rešitev, ki jo vsi tako nestrpno čakamo. V Sloveniji je bilo govora o UTD predvsem v času krize covida-19. V tem času je država svojim prebivalcem nudila pomoč v različnih oblikah. Za nekatere lahko rečemo, da so se kar približale UTD. V diplomski nalogi je UTD predstavljen ne samo z vidika socialne in ekonomske vzdržnosti oziroma upravičenosti, ampak tudi z vidika različnih svetovnonazorskih pogledov na to tematiko. To so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na to, kakšen je odnos družbe in politike do tega vprašanja in v kolikšni meri se pojavlja v resnih razmišljanjih vladajočih struktur ter ne nazadnje tudi v uvajanju pilotnih projektov in različnih oblik socialnih transferjev, od katerih nekateri delno ustrezajo sami definiciji UTD. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo najprej podali definicijo univerzalnega temeljnega dohodka in njegov osnovni namen ter cilje. Na kratko bomo predstavili tudi njegov zgodovinski potek ter opisali njegove različice. S pomočjo stališč strokovnjakov bomo argumentirali njegove prednosti in slabosti. V nadaljevanju pa bomo predstavili še pilotne projekte uvedbe UTD, ki so potekali ali še potekajo v različnih državah. Osredotočili se bomo na štiri od njih, ki jih bomo primerjalno analizirali po izbranih kriterijih.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, pilotni projekt, brezpogojnost, socialni sistem, pravičnost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 435; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,24 MB)