1. Bančna kriza v Združenih državah AmerikeMiona Simić, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana bančna kriza v Združenih državah Amerike, ki se je zgodila po pandemiji covida-19. Raziskava se osredotoča na definiranje in analiziranje vzrokov ter posledic krize na ameriško gospodarstvo in finančni trg. Raziskovali smo, kako so makroekonomski dejavniki, kot so zvišanje obrestnih mer, motnje v dobavnih verigah in inflacija, prispevali k izbruhu krize. V empiričnem delu so analizirani vplivi na ključne gospodarske kazalnike, kot so bruto domači proizvod (BDP), inflacija ter indeks zaupanja potrošnikov. Poleg tega so preučeni odzivi regulatorjev in centralnih bank, zlasti ukrepi Federal Reserve za stabilizacijo finančnega sistema. Rezultati diplomskega dela poudarjajo pomembnost ustrezne regulacije in preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za podobne krize v prihodnosti.
Ključne besede: bančna kriza, ZDA, finančni trg, gospodarska rast, inflacija, BDP, Federal Reserve
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (2,78 MB) |
2. HARMONIZACIJA HRVAŠKEGA BANČNEGA SISTEMA Z ZAKONODAJO EUIvica Vincelj, 2013, diplomsko delo Opis: Hrvaški bančni sistem je v zadnjih dvajsetih letih doživel kar nekaj pozitivnih sprememb. Po osamosvojitvi in nekaterih prevzemih finančnih institucij (bančni sektor), se je hrvaško bančništvo razvilo na svetovno raven. V obdobju dvaindvajsetih let se je spremenila celotna lastniška struktura, način poslovanja bank, spremenil se je pristop bank do svojih strank, tako do privatnih kot do poslovnih. V tem obdobju se je zmanjšalo število hrvaških bank, saj se je omogočil vstop tujih finančnih skupin na hrvaški trg, ki pa so veliko večje in finančno oz. kapitalsko močnejše ter stabilnejše. Narejeni so bili številni prevzemi domačih bank s strani tujih, hkrati pa je prišlo tudi do konsolidacije bančnega sistema. To je predvsem posledica sprememb nekaterih zakonskih zahtev in sprejeti novi zakon za bančni sistem. Hrvaški bančni sektor, sedaj urejen in postavljen na višji nivo, je tako pripravljen za vstop na odprt evropski finančni trg.
Ključne besede: hrvaški bančni sistem, harmonizacija, predpisi, zakoni, finančni sistem, EU.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (613,50 KB) |
3. NEGOTOVOST IN BANČNA KRIZA V ZDA 2023EVA PEČOLER, Sabina Taškar-Beloglavec, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na gospodarsko-politično negotovost in njene posledice za ameriški bančni sistem v letu 2023. Raziskuje, kako so različni dejavniki negotovosti, kot so geopolitične napetosti, pandemija COVID-19 in inflacija, vplivali na stabilnost in odpornost ameriškega bančnega sistema. Delo obravnava različne vire negotovosti, vključno z ekonomskimi, političnimi in zdravstvenimi šoki. S pomočjo metod smo ugotovili, kako so se banke odzvale na povečano negotovost ter kakšne so bile posledice za njihovo poslovanje in stabilnost finančnega sistema. Cilj diplomskega dela je povezanost med negotovostjo in stabilnostjo bančnega sistema.
Teoretični del diplomskega dela obravnava različne vrste negotovosti, njihove vzroke in posledice ter predstavlja ključne indekse za merjenje negotovosti, kot sta indeks gospodarsko-politične negotovosti, indeks volatilnosti in indeks gospodarsko-politične negotovosti, ki temelji na Twitterju. Posebna pozornost je namenjena vsebinski razmejitvi pojmov finančne in bančne krize ter predstavitvi ključnih kazalnikov uspešnosti bančnega poslovanja. Empirični del nato analizira povezavo med negotovostjo in kazalniki bančne uspešnosti, s poudarkom na letu 2023 v ZDA. Cilj empirične analize je preveriti hipotezo, da povečana negotovost negativno vpliva na stabilnost in donosnost bančnega sektorja, ugotoviti, kakšen je vpliv negotovosti na odločanje bank in njihovo poslovanje, ter spoznati ranljivost bančnega sistema na zunanje šoke.
Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu razumevanju vpliva negotovosti na odločanje in poslovanje bank in ranljivosti bančnega sistema na zunanje pretrese.
Ključne besede: Gospodarska negotovost, negotovost, bančna kriza, finančna kriza, EPU, ZDA, 2023, SVB.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. ANALIZA FINANČNEGA STRESA V IZBRANIH VZHODNOAZIJSKIH DRŽAVAHJaka Rodošek, 2024, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu smo preučevali finančni stres v izbranih vzhodnoazijskih državah – Kitajski, Japonski, Južni Koreji in Tajvanu – v obdobju od leta 2000 do 2023. Analiza temelji na indeksu finančnega stresa, ki združuje različne kazalnike, kot so volatilnost finančnih trgov, kreditni razmiki, likvidnostni kazalniki in obrestne mere. Namen diplomskega dela je bil preučiti, kako so te države reagirale na ključne krize, vključno s finančno krizo leta 2008, zdravstveno krizo 2020 in bančno krizo leta 2023. Rezultati kažejo, da so bile vse države v različni meri prizadete, vendar so zaradi raznolikih ukrepov uspele ohraniti določeno stopnjo finančne stabilnosti. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila za zmanjšanje finančnega stresa in povečanje odpornosti na prihodnje finančne krize.
Ključne besede: finančni stres, vzhodnoazijske države, indeks finančnega stresa, volatilnost finančnih trgov, obrestne mere, kreditni razmiki.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,66 MB) |
5. Finančna pismenost dodiplomskih in podiplomskih študentov Ekonomsko-poslovne fakultete v MariboruŠpela Ozmec, 2024, diplomsko delo Opis: Finančna pismenost postaja vedno bolj zanimiv predmet raziskovanja, predvsem zaradi svojega vpliva na upravljanje osebnih financ. Obsega znanje in razumevanje finančnih konceptov in finančnih tveganj kot tudi veščine, motivacijo in samozavest za uporabo tega znanja pri finančnih odločitvah. V svetu le eden od treh odraslih razume osnovne finančne koncepte. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki in mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo finančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delovanje znotraj finančnega sistema v odraslosti. Posledice finančne nepismenosti so lahko škodljive, od tega, da se o tem ne poučujejo v šolah, do tega, da je vse večja potreba po finančnem izobraževanju kar starši ne morejo financirati. Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne šolske predmete. Pri pregledu šolskih sistemov v Evropi in svetu so v obveznem osnovnošolskem izobraževanju vsebine, ki obravnavajo finančno izobraževanje, vključene v predmet Home Economics ali po naše Gospodinjstvo. Pomen finančnega izobraževanja sicer narašča, vendar bo finančna ozaveščenost prebivalstva uspešna šele, ko bodo vsi spoznali, da so finančno premalo pismeni. Zaradi premalo finančnega izobraževanja v mladosti in premalo zavedanja o koristih stalnega finančnega izobraževanja lahko vodi do zmanjšanja finančnega znanja na delovnem mestu ter v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za postavitev temeljev finančne pismenosti. OECD je vodilna organizacija na področju merjenja finančne pismenosti po vsem svetu, saj je razvila celovita orodja za odrasle in mlade. Za merjenje finančne pismenosti se uporablja zbirka orodij OECD/INFE za odrasle in mlade, katerega vprašalnik vsebuje naslednje elemente: finančno znanje, finančno vedenje in finančni odnos. Glavne ugotovitve so, da so moški bolj finančno pismeni kot ženske. Finančna pismenost se resnično razlikuje glede na demografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, spol in dohodek. Finančne vsebine niso dovolj vključene v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v Sloveniji.
Ključne besede: finančna pismenost, finančno izobraževanje, šolski sistem, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,82 MB) |
6. Ukrepi centralne banke za podporo bančnemu sistemu v času pandemije sars - covid - 19Vanesa Fink, 2024, diplomsko delo Opis: Centralna banka je glavna in neodvisna finančna institucija, ki jo ima vsaka država, zato lahko posledično trdimo, da gre za najpomembnejšo finančno institucijo v državi. Zaradi svoje pomembnosti pa centralne banke s svojimi izjavami lahko vplivajo na stanje na finančnem trgu. Glavna naloga centralne banke je, da skrbi za stabilnost gospodarstva države in ga krepi tako, da lahko gospodarstvo raste iz dneva v dan. Centralna banka tudi regulira ponudbo denarja in dostopnost kreditov, ima tudi regulativno funkcijo do določene mere. V letu 2020 pa nas je pretresla novica o pandemiji covid-19, ki ga je 11. marca razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Gre za novi koronavirus, poimenovan SARS-Cov-2, ki je hud akutni respiratorni sindrom in lahko povzroči resne bolezni. Države v euroobmočju so v ta namen sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. Ena izmed teh ukrepov je bila samoizolacija ljudi in pa ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar pa je vodilo k padcu gospodarstva v euroobmočju. V tem letu je v prvi polovici gospodarska aktivnost upadala zaradi ukrepov za omejitev gibanja in povečane nenaklonjenosti tveganju. V drugi polovici pa se je aktivnost nekako stabilizirala ob pomoči močnega in koordiniranega odziva denarne in javnofinančne politike. ECB je v tem času zrahljala naravnanost denarne politike s nabori ukrepov. S tem je nekako preprečila negativen vpliv pandemije v euroobmočju. Angleška centralna banka Bank of England, je v času pandemije znižala obrestno mero na 0,25 odstotka. Za ta ukrep se je banka odločila zato, saj je s tem želela omejiti posledice pandemije, medtem pa je ameriška centralna banka Federal Reserve začela s povišanjem obrestnih mer, in sicer za 0,75 odstotka na 2,25 do 2,50 odstotka. Švedska centralna banka Sveriges Riksbank pa je poleg zniževanju obrestnih mer za banke, dala poudarek na nakupih vrednostnih papirjev, kjer je cilj olajšati dobavo kreditov in ublažiti gospodarstvo.
Ključne besede: centralna banka, tveganje, pandemija SARS-Covid-19, ukrepi, bančni sistem, pravne podlage.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (888,27 KB) |
7. Poročanje o družbeni odgovornosti v zavarovalništvu v SlovenijiSabrina Fink, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je med gospodarskimi subjekti v zahodnih demokracijah povečalo zavedanje, da so moralno dolžni nekaj vrniti družbi. Subjekt, ki ne bo pozitivno prispeval k družbi, bo razumljen kot družbeno neodgovoren! Da bi dokazale, da jim je »skrb« za ljudi in okolje, v katerem delujejo, so organizacije sprejele različne ukrepe. Poročila o družbeni odgovornosti gospodarskih družb/podjetij oziroma trajnostno poročilo, ki so poleg tradicionalnih letnih finančnih poročil zdaj postala letno poročilo, so eden od načinov, s katerimi dokazujejo, kako skrbni so bili v finančnem obdobju, ki se je pravkar končalo, in kako nameravajo nadaljevati da bo v prihodnjih obdobjih še bolj.
Družbena odgovornost podjetja se nanaša na vrsto zelo raznolikih vedenjskih vidikov v podjetju in njegov vpliv na okolje v najširšem smislu. Ti vidiki so večinoma pokriti s poročanjem na področjih ESG (Environment, Society, Governance).
Za družbeno odgovornost je značilna odgovorna poslovna praksa, zavzemanje za prostovoljne pobude, ki presegajo pravne in pogodbene zahteve, vključevanje družbeno odgovornih aktivnosti v poslovni načrt in upravljanje podjetja, opredelitev trajnostnih ukrepov in aktivnosti za različne interesne skupine podjetja, usklajevanje finančnih socialnih in okoljskih koristi za izboljšanje celovite konkurenčne pozicije podjetja.
V nalogi bomo izpostaviti pomembnost poročanja o družbeni odgovornosti. Zanima nas, katere informacije o družbeni odgovornosti izkazujejo slovenske zavarovalnice v svojih letnih poročilih za leto 2021. V raziskavi upoštevamo 13 zavarovalnic. V raziskavi smo ugotovili, da večinoma vse zavarovalnice poročajo o družbeni odgovornosti (letno poročilo, splet).
Ključne besede: družbena odgovornost, poročanje o družbeni odgovornosti, zavarovalnice, letno poročilo, trajnostni razvoj, splet, zdravje in varstvo okolja, dejavniki, poslovna politika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (984,68 KB) |
8. Sistemsko likvidnostno tveganje v evrskem območjuAnže Viher, 2024, diplomsko delo Opis: Finančna kriza v letih 2007 in 2008 je povzročila najhujšo finančno krizo po veliki depresiji, kar je imelo ogromne posledice za globalno gospodarstvo, vključno z obsežnimi bančnimi propadi, padci finančnih trgov in dolgotrajno gospodarsko recesijo. Ta kriza je poudarila potrebo po poglobljenem proučevanju in natančnem spremljanju sistemskega likvidnostnega tveganja, saj se je izkazalo za enega od ključnih dejavnikov, ki lahko povzročijo širšo finančno nestabilnost. Kljub pomembnosti tega tveganja analiza obstoječe literature razkriva, da sistemsko likvidnostno tveganje ter njegove posledice še vedno niso dovolj raziskane in razumljene. Diplomsko delo se osredotoča na podrobno proučevanje tega tveganja v kontekstu evrskega območja, pri čemer so analizirani ključni dejavniki, ki vplivajo na likvidnostno tveganje, in predlagane rešitve za njegovo obvladovanje. Predstavljeni so tudi ključni izsledki in sklepi, ki lahko služijo kot osnova za oblikovanje ustreznih ekonomskih politik in regulativnih ukrepov, namenjenih zmanjševanju tveganj in preprečevanju podobnih kriz v prihodnosti.
Ključne besede: evrsko območje, likvidnost, likvidnostno tveganje, makroekonomska stabilnost, obvladovanje tveganj, sistemski finančni stres, sistemsko likvidnostno tveganje.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,64 MB) |
9. Umetna inteligenca in finančni nadzor v evrskem območju in Združenih državah AmerikeDarko Zupanc, 2024, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca ima potencial za izboljšanje učinkovitosti in inovacij v finančnem
sektorju, vendar prinaša tudi probleme. Kompleksnost in občutljivost algoritmov
umetne inteligence lahko vodita v nenadne šoke in destabilizacijo finančnih sistemov.
Regulatorji se soočajo s težavami pri nadzoru umetne inteligence zaradi kompleksnosti
delovanja in pomanjkanja transparentnosti, kar otežuje pravočasno prepoznavanje
tveganj. Umetna inteligenca pa se lahko uporabi tudi kot rešitev, čeprav ne Evropska
centralna banka ne ameriške Zvezne rezerve ne uporabljajo umetne inteligence pri
svojih osnovnih dejavnostih, pa obe centralni banke raziskujeta potencialno uporabo
umetne inteligence pri svojem delovanju. Eden možnih primerov uporabe umetne
inteligence pri finančnem nadzoru je uporaba pri obvladovanju sistemskega tveganja,
kjer jo lahko uporabljamo na dveh ravneh. Na mikro ravni se umetna inteligenca lahko
uporablja za mikrobonitetni nadzor in notranje upravljanje tveganj, kar omogoča bolj
natančno analizo in odločanje. Nasprotno pa je uporaba umetne inteligence pri
makrobonitetnem nadzoru, ki se osredotoča na stabilnost celotnega finančnega
sistema, bolj zapletena zaradi pomanjkanja podatkov in kompleksnosti finančnih trgov.
Za uspešno integracijo umetne inteligence v regulativne okvire so potrebni jasni
pravilniki, etične smernice ter sodelovanje med regulatorji, industrijo in akademsko
skupnostjo. Nadaljnje raziskave in razvoj so ključni za izboljšanje razumevanja in
obvladovanja tveganj, povezanih z uporabo umetne inteligence v finančnem sektorju.
Ključne besede: umetna inteligenca, sistemsko tveganje, finančni nadzor, finančništvo, centralno bančništvo
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 26; Prenosov: 30
Celotno besedilo (973,61 KB) |
10. Vpliv šoka covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trgNuša Sluga, 2024, diplomsko delo Opis: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu.
V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje.
V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše.
Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Ključne besede: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 31
Celotno besedilo (558,68 KB) |
