Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo področje finančne tehnologije, z osredotočenostjo na finančnotehnološki sektor na Japonskem. Finančna tehnologija je v zadnjem desetletju bistveno preoblikovala način, kako posamezniki in podjetja dostopajo do finančnih storitev. S pomočjo tehnologij, kot so umetna inteligenca, veriženje blokov in avtomatizacija, so digitalne finančne storitve postale hitrejše, varnejše in bolj dostopne. Japonska se kljub temu, da je ena izmed najmočnejših svetovnih sil, sooča z različnimi izzivi pri uvajanju finančnih inovacij. Glavni izziv predstavljajo kulturne in demografske značilnosti, saj starejše prebivalstvo še vedno daje prednost tradicionalnem bančništvu. V nalogi raziskujemo, kako se finančnotehnološki sektor razvija, ter kako vpliva na gospodarstvo in družbo. Podajamo tudi priporočila za oblikovalce politike, s ciljem spodbujanja inovacij in prilagajanja regulativnega okolja hitrim spremembam.
Keywords: finančna tehnologija, Japonska, umetna inteligenca, digitalna plačila, veriženje blokov
Published in DKUM: 30.10.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1004,17 KB)

Abstract: Upokojitev je obdobje, ki ga dočaka delavec ob koncu delovne dobe. Da pa bi ohranil življenjski standard iz aktivnega delovnega obdobja, mora svojo upokojitev načrtovati že v letih pred upokojitvijo. Na upokojitvena pričakovanja ameriških potrošnikov vplivajo gospodarski, socialni, politični in drugi dejavniki, ki lahko odigrajo ključno vlogo pri načrtovanju upokojitve. Da bi se posameznik čim bolje pripravil na obdobje po upokojitvi, izbira med različnimi naložbami in dodatnimi viri dohodkov, ki bi mu v obdobju po upokojitvi prinesli dodatna denarna sredstva. V empiričnem delu diplomske naloge smo se bolj podrobno ukvarjali z upokojitvenimi pričakovanji ameriških potrošnikov. Tako smo Američane razdelili po demografskih skupinah glede na spol, stopnjo izobrazbe, višino dohodka in na starostne skupine. V opazovanem obdobju je na upokojitvena pričakovanja močno vplivala kriza Covid-19, ki je upokojitvena pričakovanja marsikateremu Američanu postavila na glavo. Glavna spoznanja so bila, da delež ljudi, ki pričakujejo, da bodo zaposleni po dopolnjenem 62. in 67. letu starosti, upada, kriza Covid-19 pa je povzročila porast deleža ameriških potrošnikov, ki pričakujejo, da bodo zaposleni za polni delovni čas po dopolnjenem 62. in 67. letu starosti.
Keywords: upokojitev, upokojitvena pričakovanja, viri dohodkov, pokojnina, zdravstveno zavarovanje, vpliv krize Covid-19 na upokojitvena pričakovanja
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (993,54 KB)

Abstract: Ekstremne podnebne spremembe, okolijski in družbeni problemi zahtevajo osredotočanje na trajnostni razvoj, ki je ključen izziv 21. stoletja. Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ogrožanja prihodnjih generacij in vključuje zmanjšanje neenakosti, izkoreninjenje revščine, trajnostno upravljanje naravnih virov ter pravično gospodarsko rast. Zeleni prehod, ki temelji na nizkoogljičnih rešitvah in krožnem gospodarstvu, je ključ do trajnostne družbe. V poslovnem svetu se spodbujajo poslovni modeli, ki vključujejo dejavnike trajnosti (okolijski, družbeni in upravljavski dejavniki - ESG). Finančni sektor (v večji meri: banke) igra ključno vlogo pri trajnostnem financiranju in povezovanju trajnostnega razvoja v investicijske procese. Trajnostne finance vključujejo upoštevanje vidikov ESG pri naložbenih odločitvah. Študije so do sedaj večinoma proučevale podporo trajnostnim financam s strani podjetij, manj pa s strani posameznikov. Raziskava ILRES, opravljena med luksemburško javnostjo, je prikazala pomanjkanje znanja o trajnostnih financah, po drugi strani pa veliko zanimanje za trajnostne finančne produkte. To poudarja potrebo po večji ozaveščenosti in izobraževanju na tem področju. V diplomskem delu predstavljamo bistvene aktualne podatke o trajnostnih financah in odnosu študentov do trajnostnih financ. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali odgovore študentov o njihovem odnosu do trajnostnih financ. Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da se le manjšina študentov zaveda, da je nujno potrebno prilagoditi finančne prakse. Zaznano je bilo slabo poznavanje trajnostnih financ s strani anketiranih študentov, vendar jih mnogo kaže interes za pridobivanje dodatnega znanja na tem področju. V diplomskem delu smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih ob preverjanju potrdili.
Keywords: Podnebne spremembe, zeleni prehod, nizkoogljične rešitve, odnos študentov, trajnostno financiranje.
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,44 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava povezavo med razkritji o trajnostnosti (ESG razkritji) in finančno uspešnostjo bank v Sloveniji. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti ESG, posamezne dimenzije (okoljska, družbena in upravljavska) ter zgodovinski razvoj na tem področju. Poseben poudarek je namenjen regulativnemu okviru poročanja o trajnostnosti na ravni Evropske unije in njegovi implementaciji v Sloveniji. Delo obravnava pomen ESG dejavnikov v bančništvu, vključno s pomenom poročanja, koristmi in izzivi, ki jih prinaša. Opisan je tudi vpliv bank na ESG, predstavljene pa so tudi mednarodne ESG ocene, metodologije in dimenzije, ki jih uporabljajo ponudniki pri vrednotenju trajnostnosti bank. V empiričnem delu je bila izvedena analiza na vzorcu osmih slovenskih bank. Na podlagi vsebinskega pregleda konsolidiranih letnih in trajnostnih poročil za leto 2024 je bil oblikovan lasten indeks razkritij ESG, in sicer neponderiran in ponderiran. Metodologija indeksa temelji na 56 kazalnikih, razporejenih v vse tri ESG dimenzije. Posamezne dimenzije so bile ustrezno ponderirane, da so bile enakovredno vključene v končni indeks razkritij ESG. Sledila je analiza povezave med ponderiranim indeksom razkritij ESG in finančno uspešnostjo bank. Podatki so bili ustrezno pripravljeni in analizirani s pomočjo programa SPSS. Uporabljene so bile deskriptivna statistika, Pearsonova korelacija in večkratna linearna regresija. Rezultati niso potrdili statistično značilnih povezav med ESG razkritji in posameznimi kazalniki finančne uspešnosti (donosnostjo kapitala, neto obrestno maržo in nedonosnimi posojili). Kljub temu so se pokazali določeni trendi, ki bi jih bilo smiselno preučiti na večjem vzorcu ali skozi daljše časovno obdobje. Ugotovitve namreč kažejo, da analizirani vzorec osmih bank ne omogoča zanesljivih statističnih rezultatov, kar potrjuje tudi dejstvo, da regresijski model ni bil statistično značilen. Kljub temu pa analiza nakazuje možnost za nadaljnje raziskave z uporabo večjega vzorca, dodatnih spremenljivk ali večletnih podatkov, ki bi omogočili celovitejšo oceno dolgoročnih trendov. Takšen pristop bi omogočil zanesljivejše sklepanje o vplivu finančne uspešnosti na ESG razkritja in obratno. Zaradi navedenega hipotez H1 (Višja vrednost indeksa razkritij ESG za slovenske banke je v pozitivni korelaciji z velikostjo banke) in H2 (Višja vrednost indeksa razkritij ESG za slovenske banke je v pozitivni korelaciji z izbranimi kazalniki uspešnosti banke) nismo mogli potrditi. Kljub temu delo pomembno prispeva k razumevanju trajnostnega poročanja v bančnem sektorju in ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave na tem področju.
Keywords: banka, ESG razkritja, trajnostno poročanje, finančna uspešnost, Slovenija.
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (2,47 MB)

Abstract: Hrvaški bančni sistem je v zadnjih dvajsetih letih doživel kar nekaj pozitivnih sprememb. Po osamosvojitvi in nekaterih prevzemih finančnih institucij (bančni sektor), se je hrvaško bančništvo razvilo na svetovno raven. V obdobju dvaindvajsetih let se je spremenila celotna lastniška struktura, način poslovanja bank, spremenil se je pristop bank do svojih strank, tako do privatnih kot do poslovnih. V tem obdobju se je zmanjšalo število hrvaških bank, saj se je omogočil vstop tujih finančnih skupin na hrvaški trg, ki pa so veliko večje in finančno oz. kapitalsko močnejše ter stabilnejše. Narejeni so bili številni prevzemi domačih bank s strani tujih, hkrati pa je prišlo tudi do konsolidacije bančnega sistema. To je predvsem posledica sprememb nekaterih zakonskih zahtev in sprejeti novi zakon za bančni sistem. Hrvaški bančni sektor, sedaj urejen in postavljen na višji nivo, je tako pripravljen za vstop na odprt evropski finančni trg.
Keywords: hrvaški bančni sistem, harmonizacija, predpisi, zakoni, finančni sistem, EU.
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (613,50 KB)