| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 92
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Finančna vključenost mladih
Janja Simonič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Finančna vključenost je dokaj neznan pojem v vsakdanjem življenju. Vendar ni tako ne pomemben, da bi ga lahko kar spregledali. Zato smo v diplomskem delu navedli nekaj definicij finančne vključenosti, ki so si med seboj podobne, vendar vsaka doda nek svoj element. Najprej smo se osredotočili na finančno vključenost na sploh. Predstavili smo njen namen, način merjenja in kako se lahko pospešuje finančna vključenost, kjer smo ugotovili, da je za to pomemben tako javen kot tudi zaseben sektor. Nato smo raziskali vpliv COVID-19 na finančno vključenost in pri tem ugotovili, da je zaradi omejitve socialnih stikov in zaprtja poslovalnic prišlo do povečane uporabe digitalnih finančnih storitev. Tako pomemben kot je pojem finančne vključenosti, je tudi pojem finančne izključenosti in način kako bi zmanjšali odstotek finančno izključenih ljudi. V nadaljevanju dela smo se osredotočili na finančno vključenost mladih starih med 15 in 24 let. Tukaj smo dali poudarek na ovirah, ki se pojavljajo pri finančni vključenosti mladih. Na kratko smo opisali stanje finančne vključenosti in načine za izboljšanje ter vpliv pandemije. Pandemija COVID-19 ni vplivala samo na finančno vključenost ljudi nasploh, ampak je še posebej prizadela ranljive skupine, med katere spadajo tudi mladi. Na koncu pa smo še predstavili najpogostejše vzroke za finančno izključenost mladih. V empiričnem delu smo s pomočjo izbranih kriterijev preučili finančno vključenost mladih v Sloveniji, na Švedskem, Danskem in Norveškem. Ti kriteriji so bančni račun, varčevanje za starost, varčevanje pri finančni instituciji, privarčevan denar v preteklem letu, uporaba interneta za plačevanje računov v preteklem letu, uporaba interneta za plačevanje računov v preteklem letu, uporaba interneta za nakupovanje preko spleta v preteklem letu, izposoja pri finančni instituciji, izposoja od družine ali prijateljev, izposoja denarja v preteklem letu, dostop do računa z mobilnim telefonom ali internetom ter izvedba digitalnega plačila v preteklem letu. Tako smo ugotovili, da vse štiri države uvrščamo med gospodarstva z visokim dohodkom in zato na splošno ni velikih odstopanj v finančni vključenosti.
Keywords: finančna vključenost, mladi, COVID-19, finančna izključenost, pomembnost
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 44; Downloads: 11
.pdf Full text (1,42 MB)

2.
Centralnobančna digitalna valuta
Davor Aždajić, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu je obravnavan pomen kriptovalut in digitalnih valut. Kriptovalute so učinkovit in transparenten plačilni sistem naše prihodnosti s pomočjo katerih lahko odpravimo številne pomankljivosti denarja. Centralne banke po potrebi pošiljajo v obtok večje količine denarja, FIAT valut, kar lahko pripelje do razvrednotenja vrednosti valut in posledično inflacije. Večina verjame, da s pomočjo kriptovalut rešimo takšne težave, saj kriptovalut ni mogoče tiskati, počasi dobivajo status hranilcev vrednosti in za mnoge predstavljajo zanimivo obliko naložbe z velikim potencialom rasti. Klasične FIAT valute so valute držav kot je npr. EUR, USD, HRK, ipd in so vezane na določeno geografsko območje ter so centralizirane in nadzorovane s strani finančnih institucij, borz in bank znotraj posamezne države. ECB (Evropska centralna banka) razmišlja o uvedbi digitalnega evra. Kriptovalute so spodbudile države po svetu na ustvarjanje lastnih digitalnih valut, substitutov fizičnemu denarju, saj verjamejo, da bi s pomočjo centralnobančne digitalne valute lahko razvili fleksibilen, standardiziran in učinkovit način plačevanja. O digitalizaciji lastne valute razmišlja vse več svetovnih bank, nekatere so že uvedle lastno digitalno valuto, kot je Bahamska banka s peščenim dolarjem. Kitajska centralna banka prav tako resno razmišlja o uvedbi digitalnega juana, kot tudi švedska centralna banka o uvedbi digitalne krone. Centralne banke želijo uvesti digitalne valute komplementarne gotovini in tako spodbuditi digitalizacijo gospodarstva. Digitalizacija valute lahko pripomore k digitalni preobrazbi finančnih storitev, ki lahko vodi k boljšim in cenejšim transakcijam ter lažjemu pristopu denarja.
Keywords: : kriptovalute, bitcoin, centralna banka, centralno bančna digitalna valuta, digitalni evro
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 346; Downloads: 82
.pdf Full text (870,04 KB)

3.
Vpliv jamstvenih shem na večanje možnosti moralnega tveganja v bankah
Vesna Kašnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Finančna in gospodarska kriza leta 2007/2008 je pokazala velik problem v bančnem sektorju. Takrat so se vzpostavile sheme za jamstvo vlog kot rešitev iz krize in ponovno zaupanje vlagateljev v finančni sistem. Enotni sistem jamstva vloga na ravni EU bi se naj postopoma vzpostavil do leta 2024. zajamčene sheme pa imajo na nacioalni ravni zagotovljen znesek 100.000 evrov na vlagatelja. Največji krivec za pojav moralnega tveganja so zavarovanja, vendar še do vzpostavite shem za jamstvo vlog ni bilo govora o zmanjšanju in omejitvah le tega. V diplomskem projektu odgovarjamo na vprašanje ali jamsvene sheme povečujejo moralno tveganje v bančništvu. Evropski sistem jamstva za vloge sicer zajema sklop močnih varoval proti moralnemu tveganju. Večji nadzor v bankah in poostrene naloge nadzornikov bodo tako tudi pripomogle k omejitvi moralnega tveganja. Moralno tveganje smo obravnavali v svojem poglavju saj nas je zanimalo kaj to je in primer moralnega tveganja ki se hitro kaže v zavarovalništvu, poznamo tudi vrste moralnega tveganja. Na področju Slovenije je bil vzpostavljen zakon o jamstveni shemi in sklad za jamstvo vlog, v sklad prispevajo vse banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, iz sklada se financirajo sredstva ki so potrebna za propadle banke oziroma za banke ki niso sposobne izplačati posojil vlagateljem. Skladi bodo počasi poenosteni v vseh državah EU.
Keywords: Zakon o jamstvenih shemi Republike Slovenije, finančna kriza, bančni sektor, depozitne jamstvene sheme, nadzor nad moralnim tveganjem
Published in DKUM: 29.10.2021; Views: 386; Downloads: 31
.pdf Full text (1,57 MB)

4.
Univerzalni temeljni dohodek kot ukrep v Covid-19 krizi
Jasmina Poredoš, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu najprej opredelimo, kaj sploh je UTD ter katere oblike poznamo: izvorna oziroma nepogojena oblika, selektivna, pogojna, kategorična, parcialna, neindividiualna, kontributivna, netrajna in segmentirana oblika. Nato poiščemo argumente za in proti UTD. Največja prednost UTD, je da vsak dobi vsak mesec določen znesek denarja; glavna slabost je, da večina posameznikov več ne bi bila delovno aktivna, še posebej ženske. Svet je prišel v novo preizkušnjo, in sicer v COVID-19 pandemijo, ki je zelo prizadela gospodarstvo vsake države na svetu. Komaj sedaj je več govora o UTD kot ukrepu za zajezitev COVID-19 pandemije. UTD v obliki mesečne pomoči trgovinam s tekstilom, obutvijo, restavracijam in gostilnam pomaga preživeti iz meseca v mesec. Tudi različne mednarodne in nadnacionalne institucije so izdale razne ukrepe v obliki denarnih pomoči za pomoč Evropski Uniji. Slovenija je svojemu gospodarstvu v času COVID-19 pandemije pomagala v obliki različnih denarnih pomoči, kot so na primer turistični boni, pri katerih vsak posameznik dobi določeno vsoto denarja, ki jo lahko zapravi za turistične namene. Tudi Hrvaška, Avstrija in Nemčija so zelo pomagale svojemu gospodarstvu, in sicer v obliki denarne pomoči. Prav tako so vse primerjalne države (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška) pomagale družinam, študentom, podjetjem in upokojencem, večinoma v obliki denarne pomoči.
Keywords: univerzalni temeljni dohodek, COVID-19, pandemija, ukrepi, kriza
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 385; Downloads: 53
.pdf Full text (1,35 MB)

5.
Vpliv fintech družb na bančništvo
Tina Knez, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Finančna tehnologija je postala del našega vsakdana. Ljudje uporabljamo FinTech storitve skoraj vsak dan, se pa marsikdo ne zaveda, kaj vse finančna tehnologija (FinTech) nudi in predstavlja. Njena glavna dejavnost in naloga je nuditi uporabnikom finančne storitve s pomočjo nove, moderne tehnologije in mobilnih naprav. Tako jim nudi novejšo, cenejšo, sodobnejšo, enostavnejšo in hitrejšo uporabo finančnih storitev. V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili problem, namen, cilj ter hipoteze, ki jih bomo skozi diplomsko delo preverili. V drugem poglavju bomo predstavili finančno tehnologijo, njeno zgodovino, uporabnike in pa nekaj prednosti in slabosti, ki jih prinaša. V tem poglavju se bomo dotaknili tudi razširjenosti FinTech družb tako globalno kot v Sloveniji. V tretjem poglavju bomo predstavili vpliv FinTech družb na celotno bančništvo. Opisali bomo negativne in pozitivne učinke, ki jih je banka zaradi pojava FinTech družb deležna, in primerjali družbi med seboj po postavljenih kriterijih. V zadnjem, četrtem, poglavju bomo pozornost namenili FinTech družbam na slovenskem finančnem trgu in opravili analizo izbranih storitev.
Keywords: Bančništvo, FinTech družbe, finančne storitve, digitalizacija, finančna tehnologija.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 502; Downloads: 112
.pdf Full text (979,34 KB)

6.
Organizacijske strukture v bančništvu
Blaž Roškarič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Organizacijska struktura je pomemben del vsakega podjetja, banke in katerekoli organizacije nasploh. Oblikovana je zato, da jasno prikazuje, kateri so deli podjetja, banke oz. organizacije ter kako so ti deli med seboj povezani. Podjetja, banke in organizacije svojo organizacijsko strukturo redno objavljajo in posodobljajo v svojih letnih poročilih ter objavijo na spletnih straneh. Podjetja in organizacije uporabljajo tri vrste organizacijskih struktur, in sicer navpična (enostavna, poslovno-funkcijska in decentralizirana ali poslovno-enotna), vodoravna (produktno-matrična in projektno-matrična) in vodoravna ali procesna organizacijska struktura. Na njihovo oblikovanje vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Organizacijske strukture v bančništvu so deležne sprememb in drugačnih oblik, kot pri ostalih vrstah organizacij. V bančništvu poznamo tri vrste organizacijskih struktur, to so poslovno-enotna, funkcionalna in divizijska organizacijska struktura. Digitalizacija in COVID-19 sta ena izmed najbolj vplivnih dejavnikov, ki pomembno vplivata na organizacijsko strukturo, delovanje, organiziranje in poslovanje bank, tudi v slovenskih poslovnih bankah. Štiri največje slovenske poslovne banke, Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d. imajo hierarhično poslovno-enotno organizacijsko strukturo na podlagi vrste komitenta. Omenjene slovenske poslovne banke so bile primerjane tudi na podlagi naslednjih primerjalnih kriterijev: število nivojev managementa banke, število oddelkov znotraj posameznega nivoja, število divizij, prevladujoči tip organizacijske strukture, obstoj oddelka za etičnost in družbeno odgovornost, pozicioniranost upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture ter število podružnic. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih poročil omenjenih bank. Glavne ugotovitve so, da so štiri največje slovenske poslovne banke med seboj primerljive oz. da imajo enake lastnosti glede števila nivojev managementa banke, prevladujočega tipa organizacijske strukture, obstoju oddelka za etičnost in družbeno odgovornost ter pozicioniranosti upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture, medtem ko se v številu divizij in številu podružnic med seboj razlikujejo. Podatkov o tem, koliko oddelkov znotraj posameznega nivoja imajo Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d., nimajo razkritih, ker so del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Keywords: organizacijska struktura, banka, tipi bančnih organizacijskih struktur, slovenske poslovne banke, organizacijska struktura slovenskih poslovnih bank
Published in DKUM: 14.10.2021; Views: 654; Downloads: 125
.pdf Full text (1,53 MB)

7.
Digitalizacija bančnega poslovanja
Sara Kolar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Tema mojega diplomskega dela je digitalizacija bančnega poslovanja, njegove prednosti, slabosti in varnostni vidiki. Banke s pomočjo digitalizacije dosegajo boljše in inovativnejše produkte, večji dobiček, kakovost, napredek ter zveste stranke. Problemi, ki jih obravnavamo so plačilni sistemi, odprto bančništvo, umetna inteligenca, roboti in analiza poslovnih učinkov digitalizacije v banki. Osredotočili smo se na novejše finančne pojme, ki so sodobni bančni trendi, da bi bralce podučili o finančni pismenosti naše prihodnosti. Vsak mora vedeti kako upravljati svoje finance in kaj je za njega najbolj koristno. Opisali smo pojme kot so neobanke, fintech, bot, Blockchain, oblak in digitalni evro. Osredotočili smo se na prihodnost bančništva in samega poslovanja ter ugotovili, da se ogromno bančnih poslovalnic zapira hkrati pa se manjša uporaba gotovine in veča uporaba brezstičnih plačil. Analizirali smo Covid-19 in njegov vpliv na digitalizacijo. Izkazalo se je, da je pandemija močno spremenila samo poslovanje in navade strank. Z analizo Nove Kreditne banke Maribor pa smo spoznali, da je ena najboljše digitaliziranih bank v Sloveniji.
Keywords: Digitalizacija, banka, trendi, poslovanje, neobanke.
Published in DKUM: 14.10.2021; Views: 547; Downloads: 0

8.
Nadzor centralne banke nad delovanjem bančnega sistema Slovenije in Severne Makedonije
Stefan Ilievski, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Bančni nadzor je bistveni vidik sodobnih finančnih sistemov, ki ga je zelo pomembno spremljati zaradi tveganj bank, da bi zaščitili vlagatelje, državno varnostno mrežo in gospodarstvo kot celoto proti sistemskim propadom bank in njihovim posledicam. V diplomskem projektu je bila glavna tema opredelitev načina nadzora bančnega sistema. Prav tako je bil to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na dve državi, in sicer na Slovenijo in Makedonijo. Namen naloge je bil spoznati bančni sistem obeh držav ter njun način nadzora bančnega sistema. Najprej smo zbrali in analizirali podatke ter jih razdelili. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo bančni sistem in način nadzora bančnega sistema za obe državi. V drugem delu pa analiziramo in primerjamo način nadzora bančnega sistema za obe državi. Ugotovili smo, da imata državi različni način nadzora bančnega sistema. V Sloveniji nadzor bančnega sistema izvaja ECB z EMN in je razdeljen na pomembne in manj pomembne banke, pri čemer ECB nadzoruje pomembne banke, Banka Slovenije pa nadzoruje manj pomembne banke po navodilih EMN. V Makedoniji je edina nadzorna agencija Centralna banka, ki izvaja nadzor bančnega sistema s pomočjo predpisanih nadzorniških pravil.
Keywords: nadzor, bančni sistem, bančni nadzor, enotni mehanizem nadzora
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 419; Downloads: 39
.pdf Full text (625,84 KB)

9.
Hipotekarno bančništvo
Sabahate Bislimaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu opredelimo pojem hipotekarnega bančništva in obravnavamo modele hipotekarnega bančništva: tradicionalni model, model hipotekarne obveznice in model sekuritizacije. Po Moreju (2001) je bistvena razlika med njimi, da ima tradicionalni model zelo slabo razvit sekundarni hipotekarni trg ali pa ta sploh ne obstaja, medtem ko je med modelom hipotekarne obveznice in modelom listinjenja razlika predvsem z vidika tveganja. Po Glogovšku (1999) je hipotekarna banka specializirana ustanova, ki na eni strani daje posojila oziroma odobrava hipotekarne kredite (aktivni posel), na drugi strani pa išče dolgoročne finančne vire za refinanciranje odobrenih hipotekarnih kreditov (pasivni posel). Po Dimovskem in Grgorič (2000) hipotekarno bančništvo v največji meri služi predvsem nepremičninskemu financiranju. Tratnik (2006) trdi, da je hipoteka zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo. S hipoteko se banka zavaruje, da bo dobila vrnjen kredit, ki ga je odobrila kreditojemalcu. Če dolžnik ne plačuje svojih obveznosti kredita, je banka kot hipotekarni upnik upravičena do realizacije hipoteke (zavarovanja). Nato ugotavljamo vrste hipotek in hipotekarnih posojil ter analiziramo njihove funkcije in značilnosti ter postopke odobritve in razčlenimo razlike med hipotekarnim bančništvom in hipotekarnim posrednikom. Prav tako razdelamo še primarni in sekundarni hipotekarni trg: po Moreju (2002) s primarnim trgom pojmujemo trg, na katerem hipotekarne ustanove oziroma banke odobravajo hipotekarna posojila, preko sekundarnega trga pa se tovrstne institucije financirajo
Keywords: hipotekarno bančništvo, hipoteka in hipotekarni krediti, struktura poslovnih izkazov, primarni in sekundarni hipotekarni trg
Published in DKUM: 16.06.2021; Views: 610; Downloads: 130
.pdf Full text (1,51 MB)

10.
Zadolženost javnega in zasebnega telekomunikacijskega podjetja - primerjava
Aleš Rojko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vsak se sreča kdaj v svojem življenju s kakšno obliko finančnega dolga, saj nam omogoči zadovoljitev finančnih potreb za preživetje, nakup premičnin in nepremičnin. Finančni dolg nam omogoča hitrejšo pridobitve željene dobrine z možnostjo odplačevanja na daljši rok. Tako, kot posamezniki morajo tudi podjetja posegati po dolžniških finančnih virih za preživetje, ter za rast in razvoj podjetja. Pri tem pa je pomembno, da se kot posameznik in kot podjetje vprašamo, kje je meja dolga katerega lahko odplačujemo brez večjih težav, smo pripravljeni na dogodke, ki se lahko zgodijo v prihodnosti in poslabšajo našo finančno stanje ter s tem otežijo odplačilo dolgov. Da se temu izognemo je poznavanje finančne strukture podjetja, ključnega pomena za odkrivanje s katerim virom financiranja se naj podjetje poslužuje v prihodnje in če se je sposobno financirat z dolžniškimi viri. Za ugotavljanje finančnega položaja podjetja in strukture financiranja podjetja lahko odkrijemo s kazalnikom deleža kapitala in dolgov v financiranju in s kazalnikom finančnega vzvoda, za ugotavljanje sposobnosti odplačevanja pa s kazalnikom pokritja finančnih dolgov in kazalnikom obrestnega pokritja. Večkrat slišimo o privatizaciji podjetij, kjer gre za to, da se javna podjetja prodajo zasebnemu lastniku, kar ustvari dilemo, saj so zasebna podjetja usmerjena v uresničevanje interesov lastnikov, kar velikokrat pomeni, da je primarni cilj, ustvarjanje čim večjega dobička. Kot vemo pa so javna podjetja v lasti države in delujejo na temelju zagotavljanja javnih dobrin v javnem interesu, kar pomeni, da podjetje izvaja storitve ali proizvaja proizvode, ki so velikega pomena za državljane. Zato ni nujno, da ta podjetja poslujejo najbolj gospodarno, saj morajo državljanom zagotavljati dobrine po dostopni ceni, v primeru finančnih težav pa država jamči za podjetje. Delovanje javnega podjetja je dodatno omejeno z zakoni, kar onemogoča zlorabo javnih podjetji s strani javnih naročil.
Keywords: javno podjetje, zasebno podjetje, telekomunikacije, zadolženost
Published in DKUM: 15.06.2021; Views: 386; Downloads: 38
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica