| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Nezaposljivost diplomantov v vzgoji in izobraževanju
Jasna Strmšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na problem nezaposljivosti diplomantov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se umešča v regulirane poklice, ki so zakonsko definirani, prav tako kot tudi pogoji zaposlovanja. Posamezniki, ki se odločijo za študij na področju vzgoje in izobraževanja, morajo za pridobitev poklica dokončati drugo bolonjsko stopnjo študija, nato pa po zaključku opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se na podlagi strokovne literature in statističnih podatkov osredotočili na ekspanzijo in podaljševanje izobraževanja ter primerjali vključenost posameznikov v izobraževalni sistem v Sloveniji ter državah članicah Evropske Unije. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi problema brezposelnosti diplomantov ter politike zaposlovanja mladih. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo, opravili analizo ter preverili hipoteze. Lastno raziskavo smo nato primerjali z raziskavo Univerze na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Pedagoške fakultete. Glavna ugotovitev raziskave je, da je na področju vzgoje in izobraževanja več diplomantov, kot je na njihovem področju zaposlovanja razpoložljivih delovnih mest. Prav tako smo ugotovili, da opravljen strokovni izpit ni pogoj za začetek delovnega razmerja, vendar je pogoj za trajno zaposlitev. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo tudi, da je področje družboslovja kljub slabšim možnostim zaposlovanja, še vedno v veliki prednosti po zanimanju za študij. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razmerje med številom diplomantov študijskih programov na področjih vzgoje in izobraževanja ter številom tistih, ki so na svojem področju zaposlitev dejansko dobili.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, diplomanti, nezaposljivost, regulirani poklici, pripravništvo, strokovni izpit
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 311; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Povezanost med uporabo spletnega socialnega omrežja Facebook in šolsko uspešnostjo srednješolcev v Sloveniji
Sara Koležnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o spletnih socialnih omrežjih, predvsem Facebooka, njegove lastnosti ter njegovo povezanost s šolsko uspešnostjo mladostnikov. Prav tako smo obravnavali pozitivne in negativne učinke spletnih socialnih omrežij na mladostnike in njihov vpliv na izobraževanje. V nadaljevanju smo definirali šolsko uspešnost in njene dejavnike ter obravnavali starševski nadzor nad uporabo spletnih socialnih omrežij njihovih otrok. Nato smo predstavili primere, kako lahko šola uporabi Facebook v učnem procesu. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili empirično raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo spletne ankete 1ka. Anketirali smo 123 srednješolcev Koroške in Štajerske regije. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SPSS. Rezultati raziskave so pokazali, da večina respondentov nekajkrat dnevno uporablja Facebook. Po pridobljenih podatkih Facebook ostaja najbolj razširjeno spletno omrežje, vendar ne med najstniki. Namreč med najstniki sta Facebook zasenčila vse bolj priljubljeni Snapchat in Instagram. Enako je potrdila tudi naša raziskava. Spletna socialna omrežja mladi uporabljajo za druženje in ohranjanje stikov s prijatelji, obveščanje o šolskih dejavnostih, zabavo ter podobno. Večini respondentom Facebook služi kot pomoč pri učenju in šolskem delu. Pri uporabi Facebooka in drugih socialnih omrežij mladostnikov starši svojim otrokom zaupajo. Kljub temu da povezanosti Facebooka in šolske uspešnosti v naši raziskavi nismo dokazali (majhen in omejeno reprezentativen vzorec respondentov), ta zagotovo obstaja tako pozitivna kot negativna, kar je predstavljeno tudi v teoretičnem delu.
Ključne besede: Facebook, socialna omrežja, šolska uspešnost, mladi v Sloveniji, starševski nadzor
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 501; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (802,11 KB)

3.
Primerjava obravnave učencev z učnimi težavami v Sloveniji in na Hrvaškem
Elena Kostanjevec, 2018, magistrsko delo

Opis: Učne težave pri učencih se včasih že zelo zgodaj pokažejo v šoli; vplivajo lahko na učenčevo počutje v šoli, na njegov občutek lastne kompetentnosti, na odnose s sošolci, šolsko uspešnost. Povedano drugače: vplivajo na njegovo celotno življenje in nenehno ustvarjajo občutek ne tako svetle prihodnosti, saj imajo dolgoročno negativni vpliv na različna področja njegovega življenja. Da bi zmanjšala tveganje, šola tem učencem ponuja različne vrste pomoči, ki se od države do države razlikujejo, čeprav obstajajo smernice, ki niso odvisne le od zakonodaje ene države, temveč so širše usklajene s svetovnimi trendi, deklaracijami, konvencijami idr. Kljub zakonodaji, načrtovanim konceptom dela in smernicam se ovire, ki se pojavijo zaradi razhajanja med zakonodajo in dejansko prakso v vzgojno izobraževalnem delu, včasih ne zmanjšajo v pričakovani meri. V pričujočem magistrskem delu preučujemo stališča o kakovosti izvedbe individualiziranih programov strokovne pomoči ter raziskujemo, ali obstajajo razlike v zakonodaji in praksi med sosednjima državama Slovenijo in Hrvaško. Preučili smo tudi sociološke dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek in razvoj specifičnih učnih težav v času otrokovega razvoja ter šolanja. V delu smo najprej predstavili teoretično ozadje osnovnošolske zakonodaje v vsaki državi posebej, nato smo primerjali zgodovinske razlike med državama pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, preučevali pojavnost otrok z učnimi težavami, raziskovali smo tudi, kako je vsaka država oblikovala načine strokovne pomoči, individualizirane programe in prilagoditve za učence. Rezultati empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 182 slovenskih in hrvaških osnovnošolskih učiteljic ter učiteljev, so pokazali pomembne razlike med državama. Hrvaški učitelji so izkazali večjo podporo inkluzivnemu pristopu k učencem z učnimi težavami, medtem ko so slovenski učitelji potrdili boljšo kakovost sistemov podpore za učence z učnimi težavami. Naši rezultati so primerljivi s finančnimi pogoji v obeh državah ter ostalimi dejavniki, ki so vplivali na razvoj sistemov podpore in kažejo smer razvoja inkluzije učencev z učnimi težavami v obeh državah.
Ključne besede: Učenci z učnimi težavami, dodatna strokovna pomoč (DSP), strokovna služba, osnovna šola, stališča.
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 258; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
Vloga splošne mature na prehodu iz sekundarnega v terciarno izobraževanje
Jasmina Penca, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi želimo preveriti vlogo splošne mature na prehodu iz sekundarnega v terciarno izobraževanje. V teoretičnem delu smo najprej predstavili kronološki pregled razvoja gimnazije in splošne mature na Slovenskem ter opisali evropske šolske sisteme. Analizirali smo pravne akte, ki opredeljujejo splošno maturo ter njeno zgradbo. Opredelili smo cilje in sistem ocenjevanja predmetov splošne mature ter taksonomske stopnje, ki so zapisani v maturitetnem katalogu za splošno maturo. Predstavili smo ocenjevanje splošne mature za kandidate s posebnimi potrebami. Preučili pa smo tudi vlogo splošne mature na prehodu v terciarno izobraževanje. V nalogi smo s pomočjo analize podatkov letnih poročil o splošni maturi med letoma 2008 in 2017, Statističnega urada Republike Slovenije in Visokošolske prijavno-informacijske službe ugotovili, da splošna matura ustrezno preverja dosežene cilje gimnazijskega izobraževanja. Prav tako smo ugotovili, da upada število dijakov, ki opravljajo splošno maturo, zvišuje pa se število dijakov, ki opravljajo poklicno maturo. Hkrati smo ugotovili, da zaradi upada udeležencev sekundarnega izobraževanja upada tudi delež terciarnega izobraževanja. Skozi leta narašča delež maturantov, ki opravljajo splošno maturo pri posameznih predmetih na višji ravni zahtevnosti, saj s tem lahko pridobijo višjo končno oceno iz splošne mature. Prav tako smo ugotovili, da se povečuje delež maturantov, ki izberejo naravoslovne izbirne predmete. Izbirni predmet izberejo zaradi zanimanja za določen predmet. Ugotovili smo, da obstaja statistično pozitivna povezanost med splošnim uspehom na splošni maturi in splošnim uspehom v gimnazijskem izobraževanju.
Ključne besede: gimnazija, matura, zakoni mature, zgradba mature, izobraževalni sistemi
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 317; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Dominika Podvratnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Ključne besede: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 444; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Vloga in pomen medpredmetnega povezovanja geografije in sociologije s stališča gimnazijskih učiteljev geografije in/ali sociologije v Sloveniji
Alen Štandeker, 2017, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo preučili tematiko medpredmetnega povezovanja (MP) in jo povezali z vključevanjem medpredmetnih vsebin pri pouku geografije ter sociologije v gimnazijah. Z razpošiljanjem delno standardiziranih elektronskih intervjujev in kvalitativno analizo pridobljenih podatkov smo izvedli raziskavo stališč na vzorcu dveh gimnazijskih učiteljev geografije ter dveh gimnazijskih učiteljic sociologije v Sloveniji. Intervjuvani učitelji so si enotni, da je MP geografije in sociologije pri pouku smiselno, kadar s tem največ pridobijo učenci. Trdijo, da je prevladujoč odnos drugih deležnikov, tj. sodelavcev in ravnateljev, izrazito naklonjen MP pri pouku. Trije od štirih intervjuvanih učiteljev MP med geografijo in sociologijo pri pouku praktično ne izvajajo. Delovna doba učiteljev ne vpliva na pogostost uporabe MP geografije in sociologije pri pouku. Intervjuvani učitelji se v okviru MP pri pouku srečujejo predvsem s tehničnimi ovirami. Nihče od intervjuvanih učiteljev pri načrtovanju MP geografije in sociologije ne uporablja učnega načrta (UN) predmeta, ki ga sam ne poučuje. Intervjuvani učitelji so imeli v karierah vselej možnost dodatnega strokovnega usposabljanja. Omenjeni zagovarjajo uporabo načela aktualizacije pri pouku in opozarjajo na nujnost posluževanja tega načela. V empiričnem oziroma praktičnem delu magistrskega dela smo analizirali učni načrt predmetov geografija in sociologija z vidika MP ter zapisali pet predlogov možnosti MP obravnavanih predmetov s poudarkom na aktualizaciji vsebine.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, geografija, sociologija, gimnazija, učitelji geografije, učitelji sociologije, učni predlogi
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 868; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Vključenost matere v šolanje otroka in njena samoocena življenjskega zadovoljstva
Tina Mastnak, 2017, magistrsko delo

Opis: Individualizacijski proces, ki ga je moč občutiti tudi (ali predvsem) v zasebni sferi družine, znotraj katere se je s postmodernim prestrukturiranjem zasebnih razmerij ustvaril prostor, namenjen poveličevanju otroške dragocenosti in popolnosti, ustvarja problem naše raziskave – samouresničitev ženske preko materinske vloge, njena ocena zadovoljstva z življenjem in posledična vključenost v šolanje otroka. Opisali smo načrtovanost procesa odločitve za otroka in premišljenost vzgoje kot pomembnega procesa oblikovanja otroka po starševskih, predvsem materinskih željah in aspiracijah. V poglavju o materinstvu kot enem izmed najmočnejših ideoloških konstruktov smo se dotaknili diskurza materinstva, zavitega v mite in patriarhalne norme, ki možnost odločitve za otroka zavijajo v navidezno svobodo izbire. Dotaknili smo se tudi narcisizma in starševstva ter določanja otrokove vloge glede na starševske narcisistične projekcije. V nadaljevanju smo za potrebe empirične analize opredelili tudi učno uspešnost otroka in vključenost staršev v šolanje otroka ter zaključili s pregledom pojmov zadovoljstva in samouresničitve matere predvsem znotraj družine. V empiričnem delu smo raziskovali zaznavanje materinstva in materinske vloge z občutki samouresničitve, prikrajšanosti in svobodne izbire za otroka pri materah osnovnošolskih otrok. Zanimalo nas je predvsem, ali so se matere za otroka odločile svobodno in ali se z odločitvijo za materinstvo počutijo bolj samouresničene ter bolj zadovoljne z življenjem v celoti in posledično, kakšna je na podlagi tega materinska vključenost v šolanje otroka ter kakšna je povezava med samooceno zadovoljstva z življenjem in vključenostjo v šolanje otroka. Ugotovili smo, da so pojmi otroka, materinstva in družine, ki so na videz enoznačni, tudi polisemični, večpomenski in da so se ti pojmi iz relativno stabilnih nosilcev identitete posameznika skozi čas spremenili. Odločitev za otroka je ženska svobodna odločitev, zaradi katere se matere počutijo samouresničene in bolj zadovoljne z življenjem. Materinska vključenost v šolanje otroka je precej visoka, obstajajo pa razlike v vključenosti mater glede na njihovo delovno aktivnost, samooceno otrokove učne uspešnosti, njene občutke samouresničitve preko materinske vloge in število otrok. Materinska samoocena zadovoljstva z življenjem je pozitivno povezana z vključenostjo v šolanje otroka, torej se matere, ki ocenjujejo svoje zadovoljstvo višje, bolj vključujejo v šolanje otroka.
Ključne besede: družina, otrok, materinstvo, samouresničitev, vključenost v šolanje otroka, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 796; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
METODA DEBATE PRI POUKU SOCIOLOGIJE V SREDNJI ŠOLI
Tanja Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednji namen magistrskega dela je, da se metodo debate preuči kot sodoben pristop k učenju in poučevanju. Podrobneje smo raziskali, kako metoda debate vpliva na razvijanje višjih kognitivnih ciljev, na aktivnost in motivacijo dijakov in dijakinj pri pouku sociologije v srednji šoli. V teoretičnem delu smo predstavili dosedanje teoretične izsledke o debati kot metodi sodobnega načina poučevanja in učenja. Analizirali smo učne cilje in didaktična priporočila pri predmetu sociologija v okviru gimnazijskega izobraževanja. Našteli smo primere uvajalnih debatnih metod in debatnih formatov, primernih za uporabo pri pouku sociologije. Izhodišče za naše raziskovanje je bila študija primera, ki smo jo izvedli na II. gimnaziji Maribor. V ta namen smo načrtovali in izvedli učni proces sociologije s pomočjo metode debate. Izvedena raziskava temelji na metodi sistematičnega opazovanja dijakov, ki so bili v vlogi poslušalcev oz. v vlogi debaterjev, metodi anketiranja in intervjuja s profesorico sociologije. S primerjavo rezultatov smo ugotovili, da deluje metoda debate na dijake in dijakinje motivacijsko in da povečuje njihovo učno aktivnost. Debata omogoča, da razvijajo znanja in spretnosti na višjih taksonomskih ravneh po Bloomovi in Marzanovi taksonomiji.
Ključne besede: metoda debate, pouk sociologije, sodobni modeli poučevanja, učna aktivnost, motivacija, višji taksonomski cilji
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1030; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Aplikativni vidiki filmske vzgoje pri pouku sociologije v gimnaziji
Barbara Bedenik, 2016, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo proučili problematiko politične participacije mladih in jo povezali s poukom sociologije. Primerjalno so predstavljene slovenske raziskave politične participacije mladih (Miheljak, 1996; Erjavec, 2004; Kirbiš in Flere, 2010). Preverjali smo, ali lahko z vključevanjem filma v pouk sociologije spodbujamo politično participacijo dijakov in v večji meri dosegamo učne cilje, postavljene z Učnim načrtom (2008). Zanimalo nas je tudi, če lahko s filmskimi dejavnostmi spodbujamo kritično mišljenje (Rupnik Vec in dr., 2009). V ta namen so najprej predstavljeni teoretični prispevki na področju didaktike filmske vzgoje (Bluestone, 2000; Gregg, 1995; Rugelj, 2006). Na teoretični osnovi (Russelov model, model spodbujanja kritičnega mišljenja po C. Wade in Hillov model) so pripravljene učne priprave za izvedbo filmskih delavnic. Za filme Razredni sovražnik, Persepolis in Val so napisane filmske analize. V pričujoči nalogi je predstavljen projekt Posodobitev gimnazije ter Didaktična prenova in evropski oddelki (Pavlič Škerjanc, Rutar in Rutar Ilc, 2012). Z anketnima vprašalnikoma je bila med gimnazijskim učitelji sociologije in dijaki II. gimnazije Maribor izvedena raziskava o vključevanju filmske vzgoje v pouk, ki je potrdila, da je s filmsko vzgojo mogoče spodbujati kritično mišljenje dijakov in njihovo politično participacijo ter v večji meri dosegati zastavljene učne cilje.
Ključne besede: filmska vzgoja, učni cilji sociologije, politična participacija mladih, kritično mišljenje, filmska analiza
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1450; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (8,28 MB)

10.
SPOLNA DIFERENCIACIJA VREDNOTNIH USMERITEV OTROK V OSNOVNI ŠOLI
Andreja Mašera, 2016, magistrsko delo

Opis: Živimo v časih, ki kličejo po moralni in vrednotni preobrazbi človeka. Vrednote imajo nedvomno pomembno vlogo v družbi in življenju ljudi kot posameznikov. So pomembna vrsta prepričanj o tem, kaj je dobro in zaželeno, so del kulture, brez katere posameznik ne more. Glavni namen magistrskega dela je z metodo anketiranja učencev sedmega in devetega razreda s Kozjansko-Obsoteljske regije ugotoviti, v kolikšni meri, če sploh, biološki spol anketirancev bistveno vpliva na njihovo oceno pomembnosti vrednot, katere so tiste vrednotne usmeritve, ki so višje ocenjene pri dečkih in katere pri deklicah, ter kateri dejavniki pomembno vplivajo na oblikovanje njihovih vrednotnih usmeritev. Raziskava kaže vpliv spola in starosti na oblikovanje spolno diferenciranih vrednotnih usmeritev otrok v osnovni šoli. Med dvajsetimi raziskovani vrednotami, ki jih dečki pojmujejo kot zelo pomembne in ocenjujejo višje kot deklice, so zabava, tekmovanje, denar, šport, lepota, dobra hrana in vzorniki. Vrednote, ki jih deklice pojmujejo kot zelo pomembne in jih ocenjujejo višje kot dečki, so prosti čas, prijateljstvo, sreča, ljubezen, znanje, red, zdravje, družina, resnica, poštenost in učni uspeh. S starostjo anketiranih učencev se nepričakovano manjša pomen znanja in učnega uspeha, reda, prostega časa, lepote, narave, vzornikov. Najpomembnejša dejavnika za razlike v ocenah posameznih vrednot med deklicami in dečki sta primarna in sekundarna socializacija, pri čemer v obdobju med 12 in 15 letom na oblikovanje spolno diferenciranih vrednotnih usmeritev po mnenju učencev, vključenih v raziskavo, bistveno vplivata šola in vrstniki.
Ključne besede: vrednote, šola, socializacija, vrstniki, vrednotne usmeritve, spolna diferenciacija
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 759; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici