| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
Funkcionalizacija sintetičnih polimerov za razvoj nove protimikrobne embalaže
Lidija Fras Zemljič, Simona Strnad, Cornelia Vasile, 2014, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: embalažni materiali, hitozan, protimikrobne lastnosti
Objavljeno: 12.01.2016; Ogledov: 604; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (153,93 KB)

34.
Hemicelluloses application for synthetic polymer surfaces functionalisation
Nena Dimitrušev, 2016, doktorska disertacija

Opis: The main aim of this thesis was development of thin functional layers from hemicelluloses xylans on the polyethylene terephthalate (PET) surfaces. Hemicelluloses, xylans, as renewable polymers, were chemically modified in order to introduce anionic and cationic functional groups. Two types of chemical modifications were performed: carboxymethylation in order to increase anionic nature of xylans and improve their hydrophilic character and cationization for introducing of amino groups and antimicrobial characteristics. Both types of modifications were successful, which was proved by ATR FTIR and raman techniques, elemental analysis, total bound nitrogen determination, size exclusion chromatography and polyelectrolyte titrations. Polyelectrolyte titration results showed increased amounts of deprotonated carboxyl groups in carboxymethylated xylans as well as increased amounts of protonated groups in cationized xylans. Antimicrobial activity of xylans was investigated by the determination of minimal inhibitory concentration (MIC) against S. aureus, E. coli, and C. albicans and it was found out that the samples with higher amounts of active amino groups showed lower MIC. Cationised glucuronoxylan showed significantly higher antimicrobial activities against S. aureus in comparison to cationised arabinoxylan and nonmodified xylan samples. However, none of xylan samples was active against fungi. In order to analyze surface properties of solid surfaces, films from xylan (nonmodified and modified) water solution was formed by casting method. The surface chemical composition of films were investigated by x-ray photoelectron spectroscopy (XPS), and the results showed that films made from carboxymethylated xylans had significantly higher amounts of carbon fraction involved in O=C-O bonds, compared to nonmodified xylans. Such surface chemical structure caused higher surface free energy with higher electron-donor contribution and thus high hydrophilicity of these films. Films made by cationized xylans had higher amount of carbon involved in C-C and C-H bonds compared to nonmodified and lower surface free energy with increase of dispersive Lifshitz Van der Waals contribution. In order to thoroughly investigate the adsorption of xylans onto synthetic surfaces Quartz crystal microbalance with dissipation unit (QCM-D) was used. For these measurements model films were prepared from PET by spin coating technique. Adsorption studies were performed at different conditions, such as pH, concentration and ionic strength of xylan solutions. For all the chemically modified xylans the adsorption was improved at pH 5 and with increased ionic strength with divalent ions. The adsorption increased as well with increasing of xylan solution concentration. In order to improve binding of adsorbed xylans so-called anchoring polymers were applied. When anchoring polymers were applied, better adsorption and fixation of adsorbed layer was confirmed, thus the adsorbed masses of xylans after rinsing with water were significantly higher in comparison to the adsorption without immediate anchoring layer. On the basis of these results, real PET fabric surfaces were treated using chemically modified xylans. The xylan solutions were applied onto PET fabric samples using spray coating technique, which is the best approximate to the large-scale procedures. In the first step, PET fabric was activated by alkaline hydrolysis and after that, anchoring agents and carboxymethylated and/or cationized xylans were adsorbed. The success of these treatments was evaluated by the determination of negative and positive charge of the treated PET fabric samples by titration techniques, methylene blue and acid orange 7 adsorption methods, water contact angles and wettability determination. From the potentiometric titrations results it was clearly seen that each new adsorbed layer onto PET fabric totally screened the charge of the former one. FESEM images showed rather thick layers covering the
Ključne besede: hemicellulose, polyethylene terephthalate, glucuronoxylan, arabinoxylan, carboxymethylation, cationization, PET model films, quartz crystal microbalance, PET fabric, surface free energy, wettability, antimicrobial properties
Objavljeno: 11.03.2016; Ogledov: 852; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

35.
Analiza površine vlaken z mikroskopijo atomskih sil (AFM)
Lidija Tušek, Simona Strnad, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, Carsten Werner, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Mikroskopija atomskih sil (ang.: atomic force microscopy AFM) je ena od oblik mikroskopij, ki omogoča opazovanje neprevodnih površin v nanometrskem merilu. Razvila sta jo Nobelova nagrajenca s področja fizike, Binnig in Roher [5, 6]. Od izuma leta 1986 pa do danes je mikroskop atomskih sil postal zelo pomemben inštrument v laboratorijih za fiziko trdnih snovi, kemijskih, polimernih in bioloških laboratorijih, pojavlja pa se tudi že v industriji. Izredno uporaben je na področju tekstilstva, čeprav njegovih zmožnosti na tem področju do sedaj še niso intenzivneje raziskali. Struktura vlaken je zapletena. Večinoma je morfologija površine drugačna od tiste v notranjosti. Oblika površine vlaken vpliva na procese, ki se odvijajo na mejnih površinah. Zato je toliko bolj pomembno uvajanje novih metod na področje analize površinskih lastnosti vlaken. Mikroskop atomskih sil AFM nudi informacije o fibrilni strukturi vlaken, poleg tridimenzionalne analize površine vlaken omogoča tudi merjenje medmolekulskih in medatomskih sil velikostnega reda nekaj nN. V primerjavi z elektronskim mikroskopom je priprava vzorca mnogo enostavnejša. V prispevku je opisan princip delovanja AFM in predstavljeni rezultati analize PAG filamenta. Na površini PA6 monofilamenta je vidna fibrilna struktura. Najmanjši fibrili, ki jih je mogoče razločiti, imajo premer le nekaj 10 nm. Združujejo se v večje fibrilne snope, ki v najširših predelih merijo 1 do 2 μm. Praznine in vdolbine na površini so različno velike (30-200 nm) in so okrogle ali ovalne oblike, usmerjene v smeri osi vlakna. Površina filamenta je v smeri osi vlakna manj razbrazdana; višinska razlika med najnižjimi in najvišjimi področji znaša v prečni smeri do 70 nm, v vzdolžni smeri pa do 30 nm.
Ključne besede: mikroskop atomskih sil, obdelava slik, površinska analiza, struktura, vlakna, PA6
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 727; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (902,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

36.
Disociacijsko-adsorpcijske značilnosti PA 6 vlaken z uporabo titracijskih metod
Lidija Fras Zemljič, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Različni postopki obdelave orientiranih polimerov lahko povzročajo spremembe nadmolekulske strukture in tako spreminjajo njihovo morfologijo. S strukturnimi spremembami vlaken se spreminjajo tudi površinske lastnosti, ki so bistvenega pomena za njihov adsorpcijski značaj. Osredotočili smo se na raziskave disociacijsko-adsorpcijskih značilnosti strukturno modificiranih tekstilnih vlaken, ki smo jih opredelili s titracijskimi metodami. Uporaba različnih titracijskih metod za spremljanje disociacijsko-adsorpcijskih sposobnosti tekstilnih vlaken v polarnem mediju predstavlja novost na področju raziskav vlaken. Namen prispevka je ocenitev količine značilnih disociacijskih skupin na PA 6 vlaknih, strukturno modificiranih z različnimi postopki visokotemperaturne obdelave in z obdelavo v raztopini fenola, v primerjavi z ostalimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi vlaken (molekulska masa, pokazatelji nadmolekulske strukture vlaken, jodovo adsorpcijsko število ...). Na podlagi rezultatov smo želeli ugotoviti vpliv strukturnih modifikacij na disociacijsko-adsorpcijske značilnosti vlaken in posledično na njihovo reaktivnost. Spoznanja o številu in dostopnosti reaktivnih skupin vlaken vodijo k razjasnitvi reakcijskega mehanizma v procesih predobdelave, obdelave in ostalih proizvodnih procesih, hkrati pa lahko dajejo pomembne informacije o spremembah, ki se dogajajo pri degradaciji vlaken.
Ključne besede: orientirani polimeri, nadmolekulska struktura, morfologija vlaken, strukturno modificirana tekstilna vlakna, titracijske metode, reaktivne skupine, reakcijski mehanizem
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 313; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (603,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

37.
Hitozan - vsestransko uporaben biopolimer
Simona Strnad, Olivera Šauperl, Lidija Fras Zemljič, Anita Jazbec, 2007, pregledni znanstveni članek

Opis: Hitozan je skupno ime za veliko skupino hitinov, deacetiliranih do različnih stopenj. Sestavljen je pretežno iz 2-amino-2-deoksi-D-glukopiranoznih enot, povezanih z ß-1,4-vezjo. V preteklih tridesetih letih je doživel nesluten razvoj in se uspešno uveljavil na najrazličnejših področjih našega bivanja. Hitozan in njegovi derivati se že s pridom uporabljajo pri čiščenju voda, v farmaciji, medicini, kmetijstvu in prehrambni industriji ter ne nazadnje tudi v tekstilni industriji. Zaradi svojega naravnega izvora in dostopnosti ter kemične strukture, ugodne za nadaljnje modifikacije, pa je to biopolimer, ki nedvomno še vedno ogromno obeta.
Ključne besede: hitin, hitozan, biopolimeri, tekstilna vlakna, plemenitenje, medicinske tekstilije, medicina, farmacija, prehrana, ekologija, tekstilstvo
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 398; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (569,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

38.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 1. del: Apretiranje z reagenti z nizko vsebnostjo formaldehida
Severina Iskrač, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Simona Strnad, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni rezultati optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z reagentom z nizko vsebnostjo formaldehida - metilirane dimetiloldihidroksietilen sečnine (DMDHEU). Proučevali smo vpliv koncentracije reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne tkanine. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja, kakor tudi vpliv postopka apretiranja na barvo viskoznih tkanin iz močno vite preje. Z uporabo reagenta za zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida smo dosegli: znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 29,5 - 62,7 odstotka, povečanje kota razgubanja za 18,4 - 144,3 odstotka, znižanje pretržne sile (za 7,2 - 22,9 odstotka) in pretržnega raztezka (za 6,2 - 20,9 odstotka). Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnih barvnih razlik na pobarvanih tkaninah.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 302; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (579,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

39.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 2.del: Apretiranje z neformaldehidnimi reagenti
Severina Iskrač, Simona Strnad, Suzana Jus, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava rezultate optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z brezformaldehidnim reagentom. Proučevali smo vpliv koncentracije brezformaldehidnega reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne preje. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, barve razlike, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja. Z uporabo brezformaldehidnega reagenta za zamreženje smo dosegli znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 51,1 do 92,4 %, povečanje kota razgubanja za 60 do 145%, zmanjšanje pretržne sile za 49% do 65% in pretržnega raztezka za 31,6 do 37,6%. Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnik barvnih razlik in obarvanih tkanin.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, brezformaldehidno zamreženje, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 370; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (645,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

40.
Vpliv obdelave na fibriliranje liocel vlaken
Simona Strnad, Majda Sfiligoj-Smole, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Razlike procesov pridobivanja različnih regeneriranih celuloznih vlaken povzročajo različno morfološko zgradbo vlaken, ki se kaže tudi v različnem nagnjenju k fibriliranju. Zaradi visoke orientacije in kristalinosti vlaken kažejo liocel vlakna močno težnjo k fibriliranju, t.j. cepljenju fibrilov vzdolž vlaken. Nabrekanje in mehanske obremenitve ta pojav pospešijo in ojačajo. Zelo tanki fibrili na površini vlaken in njihovo kodranje povzročijo povečano površino vlaken in s tem spremembo površine tkanin. Metoda, ki so trenutno na razpolago za ocenitev stopnje fibriliranja so še nepopolne. Spremembo površine vlakna kot funkcijo fibriliranja lahko zaznamo optično ali po spremembah otipa. V prispevku smo predstavili novo metodo zasledovanja fibriliranja s spremembo optičnih lastnosti tkanin, in sicer Tencel vlaken. Z obdelavo in kvantitativno analizo mikroskopskih slik smo določali spremembe oblike in velikosti por v tkanini, ki so nastale kot posledica različnih postopkov obdelane, n. pr. fibriliranje surove tkanine, encimatska obdelava in zamreženje liocel vlaken.
Ključne besede: tekstilna industrija liocel vlakna, Tencel, fibriliranje, mikroskopija, obdelava slik, kvantitativna analiza slik
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 371; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici